Predsednik republike Borut Pahor je ob zaključku mandata sprejel Jožeta Dežmana, predsednika in člane komisije vlade za reševanje prikritih grobišč. V pogovoru so se strinjali, da je bilo v tem času veliko narejenega, a da delo še zdaleč ni končano. Med drugim je omenil pokop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Vse žrtve si po njegovem mnenju zaslužijo trajno obeležje in bilo bi prav, da bi to bilo v Ljubljani, je še dodal. Predsednik komisije Dežman pričakuje od Pahorjeve naslednice nadaljevanje naporov za dosego sprave.

Predsednik republike Borut Pahor je ob zaključku mandata sprejel predsednika Komisije vlade RS za reševanje prikritih grobišč Jožeta Dežmana in člane. (Foto: STA, Bor Slana)

Predsednik republike Borut Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude Jame, odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in drugi.

“Odkritje Hude Jame je na nek način tiho terjalo, da se končno začnejo stvari premikati,” je po srečanju dejal Pahor. Spomladi 2009 je bil namreč predsednik vlade in spomni se, da so ljudje povedali, da pričakujejo zrelost politike pri ukvarjanju s temi vprašanji. Kot je dodal, so korak za korakom reševali stvari, ki so se prej zdele nerešljive.

Pahor si za narodno pomiritev in spravo prizadeva vso svojo politično kariero, njegovi dosežki nosijo pomembna, prelomna simbolna sporočila, poroča STA. Sprava je bila tudi eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov, je dejal in se zahvalil komisiji za vztrajnost. Poudaril je, da delo še zdaleč ni končano in med drugim omenil pokop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Vse žrtve si po njegovem mnenju zaslužijo trajno obeležje in bilo bi prav, da bi to bilo v Ljubljani, je še dodal.

Prispevek predsednika Pahorja je veliko večji

Dežman je v izjavi za javnost povedal, da komisija Pahorju izraža hvaležnost. “Opozorili smo, da je njegov prispevek k reševanju najbolj bolečih srečanj in k razbremenjevanju največjih bremen zgodovine veliko večji, kot je samo vsebinski okvir dela komisije,” je dejal. Začel je z osebnim spominom, ko ga je po odkritju množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi Jami Pahor kot predsednik vlade osebno poklical in potem tudi prispeval k temu, da so končno žrtve iz rova svete Barbare leta 2016 dostojno pokopali.

Kot je izpostavil, so prizadevanja predsednika Pahorja šla v mnoge smeri. Njegova zasluga je med drugim, da smo že ob 100-letnici prve svetovne vojne dobili spomenike v Ukrajini, na Poljskem, na Doberdobu in Narodni dom v Trstu. Komisija je po njegovih navedbah doživela tudi pomembno izjavo ob breznu pod Macesnovo gorico in tudi danes v poglobljenem in iskrenem pogovoru se, kot pravi Dežman, niso mogli izogniti tem odprtim vprašanjem. Izrazil je upanje, da bo ob primopredaji “slišano sporočilo, da so odprta še številna vprašanja“.

Na ljubljanski občini in pokopališču Žale vztrajajo, da je pokopališče namenjeno občanom Ljubljane in na njem ni prostora za pokop žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo Gorico in drugih žrtev, tudi pobitih Romov iz okolice Ljubljane, kar predlaga komisija vlade za prikrita grobišča.

Ob tem dr. Dežman pravi: »Če bo vlada podprla župana Jankovića v njegovem stališču, da za »izdajalske« grobove ni mesta v Ljubljani, se zastavlja vprašanje, ali je to še liberalna, demokratična vlada ali je stalinistična oz. titoistična?«

Več lahko preberete TUKAJ.

L. K. F., A. Ž (Nova 24TV)

The post Odhajajoči Pahor je zelo spraven: “Žrtve iz Macesnove gorice si zaslužijo pokop v Ljubljani!” appeared first on skandal24.si.

»Muzeja slovenske osamosvojitve kot samostojne ustanove, ki ga je zasnovala prejšnja vlada in ki ima že od marca direktorja s polnimi pooblastili, ne bo. Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je odločila, da ga združi z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod,« so danes sporočili z ministrstva za kulturo.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je kot enega od ključnih razlogov izpostavila upoštevanje raziskovalne in muzejske stroke, ki naj bi že ob ustanovitvi muzeja opozarjala, da gre za politični projekt. Kakor poroča STA, je ministrica še dejala, da tovrstno gradivo zbirajo že številne druge ustanove po Sloveniji: »S tem se ukvarja že precej institucij, muzejskih, raziskovalnih v Sloveniji in ravno zato menimo, da je dovolj, da se združita oba muzeja in da se to delo nadaljuje v tej novi instituciji. Vsekakor menimo, da je potrebno obravnavati tudi obdobje sodobne zgodovine, tudi 90. let, ampak ne na ta način, da se to s takšnim rezom ločuje. Tu je šlo očitno za ideološki projekt ustanovitve nove institucije.«

Združitev muzejev naj bi se, kot pravijo na ministrstvu, zgodila v zelo kratkem času. Sodelavci Muzeja slovenske osamosvojitve se bodo pridružili ekipi Muzeja novejše zgodovine, ki ga trenutno vodi dr. Jože Dežman. Iz tega bo nastal nov javni zavod z novim vodstvom. Zato je le še vprašanje časa, kaj čaka dr. Dežmana. Ki pa seveda ni ravno favorit levičarjev in ki so ga že hoteli zamenjati. Po vsej verjetnosti bo tokrat umaknjen. Ali bo službo obdržal trenutni direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset, pa bo pokazal čas.

Kot kaže, bodo skupaj z Muzejem slovenske osamosvojitve ukinjeni tudi prostori stare vojašnice na Poljanski 40, ki so mu bili namenjeni. Ministrstvo bo prostore namenilo zgolj Arhivu RS.

Muzej slovenske osamosvojitve je vlada predvidela v predlogu državnega proračuna za leto 2022, sklep o ustanovitvi pa je sprejela marca 2021.

Ministrica je povedala še, da smo ob ustanovitvi tega muzeja, ki je bil, tako ona misli, »očitno ideološki projekt prejšnje vlade«, poslušali kritike tako strokovne raziskovalne javnosti kot tudi muzejske. Morda res, vendar je zagotovo šlo za tisti del javnosti, ki je a priori nasprotovala kakršnim koli odločitvam Janševe vlade.

Zato je pomembno poudariti, kar so izpostavili snovalci muzeja: »Muzej je bil ustanovljen s ciljem, da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje premično kulturno dediščino, vezano na osamosvojitev in nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ter predstavlja muzealije, s tem povezana znanja in vrednote ter zgodovinski čas konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Svoje poslanstvo bo izvrševal samostojno in v sodelovanju z obstoječimi slovenskimi in tujimi muzeji ter deležniki.«

In ob tem so še dodali: »Obdobje slovenske osamosvojitve je že vključeno v obstoječe stalne in občasne muzejske razstave, vendar ni nikjer žarišče, kamor sodi po svoji pomembnosti v slovenski zgodovini.«

Ter sklenili: »Vizija Muzeja slovenske osamosvojitve je postati osrednji tematski muzej, posvečen prelomnim dogodkom, ki so oblikovali Slovenijo kot samostojno državo. Z interpretacijo zgodovine z različnih zornih kotov bomo povezovali in primerjali skupne izkušnje osamosvajanja ter prispevali k ohranjanju kolektivnega spomina za sedanjost in prihodnost.«

Janez Janša je odločitev ministrice Levice Aste Vrečko po Twitterju tako komentiral:

L. K. F., STA

(foto: Matic Štojs Lomovšek)

The post (PROTISLOVENSKO in ZAVRŽNO!) Ministrica iz vrst Levice Asta Vrečko likvidirala komaj ustanovljeni Muzej slovenske osamosvojitve appeared first on skandal24.si.