Jelko Kacin Archives - skandal24.si

#Koronavirus: V treh manjših občinah izjemno visoke števile novookuženih, potrjene v soboto

User One — Sun, 25 Oct 2020 10:48:02 +0000

Odstotek potrjenih okužb med testiranimi strmo raste, kažejo vladni podatki za soboto, ko so testirali 5776 oseb. V bolnišnicah se zdravi že 508 oseb, 71 jih potrebuje intenzivno nego, šest oseb je umrlo.

Po podatkih Covid sledilnika je delež pozitivnih testov že 29%.

Govorec za Covid-19 Jelko Kacin je opozoril na naraščanje števila okužb v manjših sredinah. Izpostavil je Mursko Soboto (29), Žalec (26) in Železnike (23).

The post #Koronavirus: V treh manjših občinah izjemno visoke števile novookuženih, potrjene v soboto appeared first on skandal24.si.

#Koronavirus: Od nedelje ena okužena oseba na intenzivni negi, večina okužb prihaja iz tujine, Kacin opozarja na “nevarne” hrvaške turistične županije

User One — Mon, 13 Jul 2020 10:14:43 +0000

En okužen s koronavirusom je na intenzivni negi, je sporočila vlada. V bolnišnici je 17 oseb. Včeraj je bilo potrjenih 8 novih okužb, a je bilo testiranih znatno manj oseb kot v preteklih dneh, 440.

Več pozitivnih je v mlajši populaciji.

Vladni govorec Jelko Kacin je danes opozoril, da je trenutno glavni vir okužb vnos iz tujine. Predstavil je tudi tako imenovane “varne” hrvaške županije.

The post #Koronavirus: Od nedelje ena okužena oseba na intenzivni negi, večina okužb prihaja iz tujine, Kacin opozarja na “nevarne” hrvaške turistične županije appeared first on skandal24.si.

Hrvaška od sobote črtana s seznama varnih držav

skandal1 — Thu, 02 Jul 2020 15:47:14 +0000

Od sobote na zelenem seznamu držav, ki so varne glede covida-19, ne bo več Hrvaške, Češke in Francije, bosta pa na seznam uvrščeni Belgija in Nizozemska, je danes na novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin. Za slovenske državljane sicer ob prihodu iz držav z rumenega seznama ni karantene.

Kacin je pojasnil, da se v nekaterih državah, zlasti v zahodni Evropi, razmere izboljšujejo, število okuženih je padlo pod deset na 100.000 prebivalcev, zato bosta na zeleni seznam poslej uvrščeni Belgija in Nizozemska.

Po drugi strani se drugod razmere slabšajo, zato bo vlada danes na dopisni seji sprejela odločitev, da z zelenega na rumeni seznam s petkom opolnoči preidejo Hrvaška, Češka in Francija.

Kacin je pojasnil, da slovenski državljani, ki so v tem trenutku še v zeleni Hrvaški in se bodo v soboto znašli v rumeni Hrvaški, ob vračanju ne bodo imeli težav s karanteno, morajo pa biti pripravljeni, da jih bo policist vprašal, kje so bili na Hrvaškem. Dogaja se je namreč, da ljudje ob prehodu meje navedejo, da so bili na Hrvaškem, dejansko pa so bili v kateri od rdečih držav Zahodnega Balkana in bi morali zato v 14-dnevno karanteno, je dejal.

»Zavajanj je bilo doslej preveč. Policisti bodo dobili navodila in naši potniki naj bodo pripravljeni, da povedo kaj več o tem, kje so bili,« je povedal Kacin.

Kako naj ravnajo državljani, ki so na Hrvaškem?

Na vprašanje, kako naj ravnajo slovenski državljani, ki so na Hrvaškem, je dejal, da je to njihova odločitev, so pa verjetno v kakšni vasi na Hrvaškem bolj varni kot v gneči v Sloveniji. Znova pa je vse pozval, naj se izogibajo obiskovanju nočnih klubov in krajev, kjer se druži veliko ljudi.

Hrvaški državljani, ki želijo v Sloveniji preživeti dopust, bodo z rezervacijami, opravljenimi do sobote, lahko prišli v Slovenijo, je dejal.

The post Hrvaška od sobote črtana s seznama varnih držav appeared first on skandal24.si.

#Koronavirus: Zaradi novega vala okužb sprejeli vrsto ukrepov, na pametne telefone prihaja aplikacija

User One — Mon, 29 Jun 2020 04:08:03 +0000

Zaradi ponovnega izbruha koronavirusa je vladno omizje zasedalo že v nedeljo zvečer. Sprejeli so vrsto ukrepov, a “le dosledno upoštevanje pravil Nacionalnega inštituta za javno zdravje nas lahko obvaruje novih zapor,” je po seji sporočil predsednik vlade Janez Janša.

Po zasedanju so sporočili, da se “s predlogom zakona se zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 vzpostavi in zagotavlja delovanje mobilne aplikacije, katere glavni cilj je varovanje zdravja in življenja ljudi. Namen aplikacije je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije je odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije je prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena – v teh primerih si mora ta oseba (če je uporabnik ustreznega pametnega telefona) mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo. Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da obstaja nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2 zaradi dejstva, da so bili v bližini drugega uporabnika te mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 oziroma mu je bila odrejena karantena; ozaveščanje uporabnikov mobilne aplikacije o simptomih virusa SARS-CoV-2 in ukrepih za boj proti širjenju nalezljive bolezni COVID-19; priporočanje uporabnikom, da v primeru očitnih simptomov takoj vzpostavijo telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.”

Pojasnjujejo, da je aplikacija zasnovana tako, da anonimno beleži podatke o upoštevnih stikih med uporabniki mobilne aplikacije, v primeru pozitivnega testa na virus SARS-CoV-2 oziroma odreditve karantene pa tudi obveščanje uporabnikov o takšnih stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije. Ob tem so pri vlada v sporočilo zapisali še: “Mobilna aplikacija pa ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Glede na navedeno pri uporabi aplikacije torej ne gre za obdelavo nobenih osebnih podatkov. Dodatno anonimnost zagotavlja tudi rešitev, ki predvideva, da se uporabniku ob namestitvi dodeli naključna identifikacijska koda. Minister, pristojen za zdravje, bo na podlagi strokovnih izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predpisal oddaljenost in trajanje stikov med uporabniki, ki jih bo aplikacija beležila. To pomeni, da aplikacija ne bo beležila stikov z naključno mimoidočimi uporabniki mobilne aplikacije in uporabniki, ki bodo oddaljeni npr. 100 metrov, ampak le stike, za katere se glede na strokovna izhodišča upoštevaje njihovo oddaljenost in trajanje šteje, da predstavljajo nevarnost za okužbo.”

S predlogom zakona se določa tudi začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije z zagotovitvijo sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih (DSO, VDC,..), ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Vlada v roku enega meseca od uveljavitve predloga zakona sprejme uredbo, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let.

Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Predlog zakona nadomešča v sredo na vladi sprejet predlog novele PKP3.

Zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s COVID-19 in gospodarstvom, je vlada sprejela predlog zakona, ki vključuje “ukrepe za pripravo na drugi val covid-19. S predlogom zakona se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, zajeti so tudi ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. S predlogom zakona se podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. V predlogu zakona je nekaj dopolnitev, ki bodo zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.”

Poleg tega je namen predloga zakona tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

The post #Koronavirus: Zaradi novega vala okužb sprejeli vrsto ukrepov, na pametne telefone prihaja aplikacija appeared first on skandal24.si.

#Koronavirus: Število okuženih v Osrednjeslovenski regiji skočilo na 221, izdanih 445 karantenskih odločb

User One — Fri, 27 Mar 2020 15:47:50 +0000

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil zadnje podatke o okužbah, ki kažejo, da je v Osrednjeslovenski regiji potrjenih 221 pozitivnih na koronavirus. Sledi Savinjska regija s 117 potrjenimi in Jugovzhodna Slovenija, kjer jih je 84.

Vir: NIJZ.

Do 26. 3. 2020 (do 24.00) je bil po podatkih vsaj en primer okužbe COVID-19 potrjen v 119 občinah (56 % vseh slovenskih občin), več kot dva primera okužbe COVID-19 sta bila potrjena v 74 občinah. Seznam objavljamo v celoti.

Vir: NIJZ. Razporeditev prijavljenih primerov COVID-19 po občinah na dan 26. 3. 2020.

Po zadnjih podatkih je znatno več okuženih žensk, 325, moških je 307.

Vir. NIJZ.

Vladni govorec Jelko Kacin je sporočil, da je bil za Slovence, ki so se vrnili iz tujine, samo danes izdanih 445 karantenskih odločb.

The post #Koronavirus: Število okuženih v Osrednjeslovenski regiji skočilo na 221, izdanih 445 karantenskih odločb appeared first on skandal24.si.

To je o znanem 67-letniku, ki je izgubil bitko, bil pa naj bi pozitiven na koronavirus, zapisal govorec Kriznega štaba RS

User One — Mon, 23 Mar 2020 19:00:00 +0000

Potem ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je zjutraj izgubila življenje tretja oseba, pri kateri je bila potrjena okužba z novim koronavirusom.

Šlo naj bi za 67 let starega moškega, za katerega so na ministrstvu za zdravje pojasnili, da je bil v UKC Ljubljana pripeljan od doma, umrl naj ne bi neposredno zaradi okužbe, ampak je šlo po pojasnilih ministrstva “za kompleksno situacijo”.

Spletne Slovenske novice so poročale, da gre po njihovih neuradnih informacijah za upokojenega novinarja Marjana Jermana. Posnetek strani objavljamo v okvirju.

Od Jermana se je na omrežju Twitter poslovil tudi uradni govornik Kriznega štaba RS Jelko Kacin.

The post To je o znanem 67-letniku, ki je izgubil bitko, bil pa naj bi pozitiven na koronavirus, zapisal govorec Kriznega štaba RS appeared first on skandal24.si.

IZ TISKANE IZDAJE: Prva bančna luknja – to so njeni »rudarji«

skandal1 — Tue, 17 Apr 2018 04:00:48 +0000

Prvo sanacijo bank zaradi bančne luknje je konec 70. let in v 80. letih prejšnjega stoletja povzročila stara garda »rdečih« direktorjev, nekoč oboroženih večinoma s pištolami, danes bogatašev. To so Janez Kocijančič, Herman Rigelnik, Uroš Aljančič, Silvo Gorenc, Janez Vipotnik in drugi.

Sanacija bank je davkoplačevalce pred slabega četrt stoletja stala najmanj 11,5 odstotka takratnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odkrivamo imena odgovornih.

Janez Vipotnik ml.

Meščansko vilo na Levstikovi 13 so po vojni komunisti nacionalizirali, v njej je živel Janez Vipotnik (na sliki v krogu). Njegov sin Janez Vipotnik ml. je kopal prvo bančno luknjo. V ozadju je vila na Levstikovi 15, kjer je danes sedež stranke SD.

Janez Vipotnik mlajši, med prijatelji znan kot Nano. V njegovem uradnem življenjepisu lahko beremo, da je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je kariero začel v podjetju Iskra Commerce, kjer je bil med drugim vodja izvoznega sektorja, finančni direktor in med letoma 1984 in 1990 tudi glavni direktor, nato pa je bil v obdobju med letoma 1990 in 1992 predsednik Iskre Holdinga. In zdaj pridemo do bistvenega. Dolgove zadnjih dveh podjetij, ki ju je vodil, so v prvi bančni sanaciji pokrili davkoplačevalci; znašali so več deset milijonov evrov oziroma nekaj manj kot štiri milijarde takratnih tolarjev.

Janez Vipotnik mlajši je prijavljen na naslovu Roke Road v Kenleyju, južnem delu širšega Londona.

In zato se je, očitno za »nagrado«, preselil v Iskrino skupno finančno podjetje Cranex v Švico in nato v Veliko Britanijo (še danes je prijavljen na Roke Roadu v Kenleyju v južnem delu Londona), se leta 2016 upokojil in se začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem, danes pa vedri, ne boste verjeli, v nadzornem svetu SDH, ki ga vodi razvpita Lidia Glavina, slovenska in italijanska državljanka, ki jo povezujejo z zamejskim finančnim konglomeratom KB1909, naslednikom zloglasne družbe Safti.

Herman Rigelnik

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri kopanju prve in druge bančne luknje, je našel domovanje pod Ljubljanskim gradom. Za povzročeno škodo ni nikoli odgovarjal.

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri prvi bančni luknji (Gorenje), je sodeloval tudi pri drugi (ACH). Namesto da bi stopil pred sodni senat, uživa v vili pod Ljubljanskim gradom. Tudi zaradi takšnih primerov so se povzročitelji zadnje sanacije bank počutili varne in nedotakljive, še posebno ljudje iz ozadja, ki jih prepoznamo kot nedotakljivo omrežje, povezano Kučanovim Forumom 21.

Dušan Šešok

Čeprav je država breme »gospodarskega prvaka«, kot je bila Iskra, prevzela na svoja pleča (beri: davkoplačevalce), je ta razpadla na manjša podjetja. Po tako očiščenih podjetjih je planil Dušan Šešok – velik del Iskre je danes v rokah tega nekdanjega finančnega ministra.

Janez Kocijančič

Največjo luknjo v bankah (160 milijonov evrov) je skopal Janez Kocijančič, ki je med letoma 1982 in 1993 vodil Adrio Airways. Zagrizenega komunista Kocijančiča ni treba posebej predstavljati: nekdanji šef ZKS, večkratni športni funkcionar, danes predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, svetovalec in eden najvplivnejših ljudi lobističnega dela udbomafijskega omrežja.

Največji dolžniki

Škodo je Sloveniji povzročila tudi Jugoturbina, sicer podjetje iz Karlovca, kjer je bil nekoč predsednik poslovodnega odbora in pozneje predsednik uprave Jozo Dragan (na sredini), danes partner Janeza Škrabca (levo) v Riku.

Največji dolžniki so pri prvi sanaciji bank bili: Adria Airways (okoli 160 milijonov evrov), Metalna (63 milijonov evrov), Talum (56 milijonov evrov), Videm Krško (55 milijonov olimpijevrov), Metalna (46 milijonov evrov), Jugoturbina (26 milijonov evrov) in Iskra Commerce (20 milijonov evrov). Največji dolžniki v odnosu na jamstveni kapital pa so pri Ljubljanski banki bili: Savske elektrarne, Slovenske železnice, TE Šoštanj, Petrol (Zemeljski plin), krška nuklearka NEK, SCT, Gorenje GA in Slovenske železarne, pri Kreditni banki Maribor pa Impol, EGS, Tam Bus in Paloma. Drugi veliki dolžniki so bili: Videm Krško (6,8 milijarde tolarjev ali 50 milijonov evrov), ki ga je v 80. letih vodil Silvo Gorenc, nekdanji šef slovenske Udbe; Metalna (5,8 milijarde tolarjev oziroma 44 milijonov evrov ), kjer je bil nekoč član poslovodnega odbora Herman Rigelnik; Talum (4 milijarde tolarjev ali 30 milijonov evrov), ki ga je 27 let vodil komunist Danilo Toplek, pozneje celo predsednik nadzornega sveta NKBM in človek, ki je bil tihi lastnik v številnih podjetjih; podjetje Iskra Commerce (2,6 milijarde tolarjev ali 20 milijonov evrov), ki sta ga vodila na začetku omenjeni Janez Vipotnik mlajši (njegova sestra je Miča Vipotnik, upokojena novinarka Dnevnika, brat pa Miha Vipotnik, režiser in pionir na področju videoumetnosti, ki živi na Levstikovi 13), sicer zagrizen balonar, in Ivan Marjek, ki je postal znan po sporni pogodbi z nekdanjim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom za dobavo letal in helikopterjev.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Prva bančna luknja – to so njeni »rudarji« appeared first on skandal24.si.