Milan Kučan je likvidiral Forum 21, je razvidno iz poslovnega registra. Bil je njegov edini predsednik. Programskemu svetu krožka, v katerem so modrovali Niko Toš (predsednik), Danica Purg, Lojze Sočan, Bojko Bučar, Stojan Petrič, Slavko Pregl, Zdenko Roter, Sasha Goldman in Mirjana Ule so očitno pošle ideje in volja za financiranje Kučanovega krožka. Leta 2004 pompozno ustanovljeni Forum 21, so člani upravnega odbora – pod Kučanovo taktirko so v njem igrali Slavko Pregl, Božo Kovač, Jaro Berce, Janez Bohorič, Sandi Češko, Marta Kos Marko, Miha Ribarič, Janez Škrabec, Igor Saksida, Maks Tajnikar in Franc Zalar – potopili v letnem poročilu za leto 2020 s priročnim izgovorom in dežurnim krivcem: “Zaradi epidemiološke situacije v državi in z njo povezanimi vladnimi ukrepi ter slabe finančne situacije, v kateri se je znašlo duštvo, upravni odbor in programski svet nista podala predlogov v zvezi s planom delovanja društva v letu 2021. Sredi decembra 2020 (18. 12. 2020) so bili vsi člani Društva Forum 21 seznanjeni s predlogom upravnega in nadzornega odbora o tem, da bi društvo prenehalo delovati. Dne 15. 1. 2021 je skupščina društva z več kot dvotretinjsko večino sprejela sklep, da društvo preneha delovati.”

Ajpes sicer razkriva, da se je zadnje leto za tretjino skrčila višina vplačanih članarin za Kučanov krožek, s 3.820 evrov v letu 2019 na 2.860 evrov lani.

Vir: Ajpes.

Zadnja leta pa je Forum zaključeval v rdečih številkah.

Forum 21 je bil registriran 14. maja 2004, ko so se v Cankarjevem domu pred Kučanom klanjali in kamerami drenjali številni razvpiti tajkuni Zoran Janković, Bruno Korelič, Herman Rigelnik, Srečko Meh, Janez Pergar, Črt Mesarič, Miloš Kovačič, Tone Turnšek, Bine Kordež, Miran Goslar, Niko Toš, Bojko Bučar, Zdenko Roter, Ljubo Bavcon, Dušan Nećak, Božo Repe, Mirjana Ule, Lojze Sočan, Lev Kreft, Lucija Čok, Andrej Košak, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Peter Božič, Saša Pavček, Mitja Rotovnik, Polona Vetrih, Evald Flisar, Janez Kocijančič, Danica Purg, Tone Vogrinec, Marko Kosin, Marko Bulc, Ivo Daneu, Franci Kek, Franci Pivec, Božo Zorko, Dino Pucer, Miloš Prosenc, Vasja Predan, Emil Zakonjšek, Primož Hainz, Silvo Komar, Tjaša Andrée Prosenc, Meta Dobnikar, Zoran Predin, …

V dneh pred sprejetjem odločitve o potopu Foruma 21 so Kučana obiskovali razvpiti somišljeniki.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/foto-kaj-se-je-pod-vecer-dogajalo-pri-milanu-kucanu-opazen-janez-zemljaric/

The post Tretjina nehala plačevati za Kučana, Foruma 21 ni več appeared first on skandal24.si.

Pogledali smo, kaj se dogaja s podjetjem J K doo., v lasti politika in športnega funkcionarja Janeza Kocijančiča, ki se je prvega junija za vedno poslovil. Ko je Ksenija Horvat marca letos s Kocijančičem objavila intervju za TV Slovenija, so izpostavili naslednje poslovne podatke.

Vir: RTV Slovenija

Zdaj je iz baze Ajpes razvidno, da je podjetje v likvidaciji po skrajšanem postopku. Skupščina družbe, na kateri so sprejeli predlog za prenehanje družbe po skrajšanem postopku je bila že 29. novembra lani, je razvidno iz sklepa okrožnega sodiša v Ljubljani z dne 27. maja letos.

Vir: Ajpes.

Kot je razvidno iz sklepa, se premoženje druže po izbrisu prenese na družbenika, to pa sta Kocijančič in njegova soproga Andreja Kocijančič, izhaja iz Ajpesa.

Vir: Ajpes.

Kocijančič je sicer v podjetju opravljal funkcijo prokurista, direktor je bil Ivan Maksimiljan Rudolf. Družabni kronist Foruma 21 Aleksander Lucu ga je leta 2008 opisal takole: “nekdanji generalni sekretar NLB Ivan Rudolf, sedaj najbolj znan kot sopotnik Milana Kučana po poteh rekreacije.” Je pa Rudolf še vedno funkcionar Kučanovega Foruma 21. Na spletni strani ga najdemo med nadzorniki foruma.

Vir: Ajpes.

Rudolf je tudi prokurist v družbi Prevajalske storitve, Maksim Rudolf, s.p..

The post Preverili smo, kaj se dogaja s podjetjem pokojnega Janeza Kocijačiča, katerega direktor je nadzornik Foruma 21 appeared first on skandal24.si.

Prvo sanacijo bank zaradi bančne luknje je konec 70. let in v 80. letih prejšnjega stoletja povzročila stara garda »rdečih« direktorjev, nekoč oboroženih večinoma s pištolami, danes bogatašev. To so Janez Kocijančič, Herman Rigelnik, Uroš Aljančič, Silvo Gorenc, Janez Vipotnik in drugi.

Sanacija bank je davkoplačevalce pred slabega četrt stoletja stala najmanj 11,5 odstotka takratnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odkrivamo imena odgovornih.

Janez Vipotnik ml.

Meščansko vilo na Levstikovi 13 so po vojni komunisti nacionalizirali, v njej je živel Janez Vipotnik (na sliki v krogu). Njegov sin Janez Vipotnik ml. je kopal prvo bančno luknjo. V ozadju je vila na Levstikovi 15, kjer je danes sedež stranke SD.

Janez Vipotnik mlajši, med prijatelji znan kot Nano. V njegovem uradnem življenjepisu lahko beremo, da je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je kariero začel v podjetju Iskra Commerce, kjer je bil med drugim vodja izvoznega sektorja, finančni direktor in med letoma 1984 in 1990 tudi glavni direktor, nato pa je bil v obdobju med letoma 1990 in 1992 predsednik Iskre Holdinga. In zdaj pridemo do bistvenega. Dolgove zadnjih dveh podjetij, ki ju je vodil, so v prvi bančni sanaciji pokrili davkoplačevalci; znašali so več deset milijonov evrov oziroma nekaj manj kot štiri milijarde takratnih tolarjev.

Janez Vipotnik mlajši je prijavljen na naslovu Roke Road v Kenleyju, južnem delu širšega Londona.

In zato se je, očitno za »nagrado«, preselil v Iskrino skupno finančno podjetje Cranex v Švico in nato v Veliko Britanijo (še danes je prijavljen na Roke Roadu v Kenleyju v južnem delu Londona), se leta 2016 upokojil in se začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem, danes pa vedri, ne boste verjeli, v nadzornem svetu SDH, ki ga vodi razvpita Lidia Glavina, slovenska in italijanska državljanka, ki jo povezujejo z zamejskim finančnim konglomeratom KB1909, naslednikom zloglasne družbe Safti.

Herman Rigelnik

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri kopanju prve in druge bančne luknje, je našel domovanje pod Ljubljanskim gradom. Za povzročeno škodo ni nikoli odgovarjal.

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri prvi bančni luknji (Gorenje), je sodeloval tudi pri drugi (ACH). Namesto da bi stopil pred sodni senat, uživa v vili pod Ljubljanskim gradom. Tudi zaradi takšnih primerov so se povzročitelji zadnje sanacije bank počutili varne in nedotakljive, še posebno ljudje iz ozadja, ki jih prepoznamo kot nedotakljivo omrežje, povezano Kučanovim Forumom 21.

Dušan Šešok

Čeprav je država breme »gospodarskega prvaka«, kot je bila Iskra, prevzela na svoja pleča (beri: davkoplačevalce), je ta razpadla na manjša podjetja. Po tako očiščenih podjetjih je planil Dušan Šešok – velik del Iskre je danes v rokah tega nekdanjega finančnega ministra.

Janez Kocijančič

Največjo luknjo v bankah (160 milijonov evrov) je skopal Janez Kocijančič, ki je med letoma 1982 in 1993 vodil Adrio Airways. Zagrizenega komunista Kocijančiča ni treba posebej predstavljati: nekdanji šef ZKS, večkratni športni funkcionar, danes predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, svetovalec in eden najvplivnejših ljudi lobističnega dela udbomafijskega omrežja.

Največji dolžniki

Škodo je Sloveniji povzročila tudi Jugoturbina, sicer podjetje iz Karlovca, kjer je bil nekoč predsednik poslovodnega odbora in pozneje predsednik uprave Jozo Dragan (na sredini), danes partner Janeza Škrabca (levo) v Riku.

Največji dolžniki so pri prvi sanaciji bank bili: Adria Airways (okoli 160 milijonov evrov), Metalna (63 milijonov evrov), Talum (56 milijonov evrov), Videm Krško (55 milijonov olimpijevrov), Metalna (46 milijonov evrov), Jugoturbina (26 milijonov evrov) in Iskra Commerce (20 milijonov evrov). Največji dolžniki v odnosu na jamstveni kapital pa so pri Ljubljanski banki bili: Savske elektrarne, Slovenske železnice, TE Šoštanj, Petrol (Zemeljski plin), krška nuklearka NEK, SCT, Gorenje GA in Slovenske železarne, pri Kreditni banki Maribor pa Impol, EGS, Tam Bus in Paloma. Drugi veliki dolžniki so bili: Videm Krško (6,8 milijarde tolarjev ali 50 milijonov evrov), ki ga je v 80. letih vodil Silvo Gorenc, nekdanji šef slovenske Udbe; Metalna (5,8 milijarde tolarjev oziroma 44 milijonov evrov ), kjer je bil nekoč član poslovodnega odbora Herman Rigelnik; Talum (4 milijarde tolarjev ali 30 milijonov evrov), ki ga je 27 let vodil komunist Danilo Toplek, pozneje celo predsednik nadzornega sveta NKBM in človek, ki je bil tihi lastnik v številnih podjetjih; podjetje Iskra Commerce (2,6 milijarde tolarjev ali 20 milijonov evrov), ki sta ga vodila na začetku omenjeni Janez Vipotnik mlajši (njegova sestra je Miča Vipotnik, upokojena novinarka Dnevnika, brat pa Miha Vipotnik, režiser in pionir na področju videoumetnosti, ki živi na Levstikovi 13), sicer zagrizen balonar, in Ivan Marjek, ki je postal znan po sporni pogodbi z nekdanjim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom za dobavo letal in helikopterjev.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Prva bančna luknja – to so njeni »rudarji« appeared first on skandal24.si.