O tem, da se stanje na RTV Slovenija, našem osrednjem mediju, ki ga zaradi posebnega statusa financiramo davkoplačevalci, slabša, ni nobenega dvoma več. Predvsem informativni program tako na radiu kot tudi televiziji postaja bojno polje ideološkega džihada, zato je vse več nasprotnikov plačevanja obveznega RTV-prispevka.

A glavni razlog, zakaj toliko nasprotnikov, se skriva prav v obnašanju novinarjev. Verjetno se boste spomnili transparentov, ki so se pojavili na eni od sej programskega sveta, na enem od njih pa je pisalo »smrt janšizmu «, s čimer se je novinarski kolektiv na Kolodvorski postavil v skrajno bojevit položaj proti določeni politični opciji. Naši viri trdijo, da je dejanski kolovodja na informativnem programu razvpita Eugenija Carl. Junija lani je o obnašanju vplivnih novinarskih dam na svojem spletnem portalu pisal tudi Bojan Požar: »Taktika vseh teh treh novinark – Mojce Pašek Šetinc, Eugenije Carl in Jelene Aščić, mudžahedinke jim pravijo – je prav tako znana in že večkrat preverjena. Najprej usekajo na Facebooku ali Twitterju, sledijo opravljanja po hodnikih in pisarnah stavbe RTVS, potem se – kot na komando – vklopijo vedno isti mediji, najprej Mladina, Večer in Dnevnik, nato sledi obračun na programskem svetu ali znotraj vodstva RTVS.«

Sebastjan Jeretič

Notranji obračuni

Operacija nedavne zamenjave Igorja Pirkoviča, urednika TV Tednika, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi svojega novinarskega dela – famoznega intervjuja s hrvaškim ‘domoljubnim’ ali ‘ustaškim’ glasbenikom Markom Perkovićem – Thompsonom, samo potrjuje navedbe naših virov o tehniki dela in vplivu teh treh novinark na TV Slovenija. Očitno se s tem strinja tudi politični analitik Sebastjan Jeretič, na spletni strani ekoper.si je tako zapisal: »Nekoga, ki svoje osebne spore dviguje na raven vprašanja nacionalnega interesa, in vse, ki se ji pri tem ne klanjajo in sodelujejo, zelo hitro popljuva. Ko sem pred časom srečal kolege s tega javnega servisa, so mi tiho povedali, da so tisti, ki se me upajo povabiti na televizijo, zelo hitro deležni brutalnih pritiskov Eugenije Carl. In ker se njenega vpliva na vodstvu televizije bojijo, so se mi raje opravičili in prosili za razumevanje.«

Ime česa je Eugenija Carl?

Rosviti Pesek je bilo dovolj. Kdaj bodo sledili še drugi njeni sodelavci? Predvsem pa, kdaj bodo gledalci rekli »Dovolj je!« in množično prenehali plačevati prisilni davek — RTV-naročnino?

»Novinarka, ki svoje osebne zamere prenaša na ekrane nacionalne televizije, ki jo vsi plačujemo. To sem zelo brutalno doživel tudi na svoji koži. Eugenija Carl je javna uslužbenka, ki zlorablja svoj položaj. Morala bi dobiti odpoved, ne pa da se ji dopušča teroriziranje javne institucije,« je oster Jeretič, ki je spomnil, da je delovanje omenjene novinarke preseglo prag strpnosti njenih kolegov, in omenil primer Rosvite Pesek, ki se je odločno odzvala na zapis Carlove, ki se je obregnila ob vodenje Odmevov. Peskova je bila namreč deležna napada Carlove, ker je za komentar odstopa predsednika vlade vprašala vodjo opozicije. »V kateri normalni državi bi ena normalna novinarka kritizirala to, da se za komentar odstopa premierja vpraša šefa opozicije? V kateri normalni državi bi ena navadna novinarka imela pravico, da javno pljuva po uredniških odločitvah svoje televizijske hiše? V nobeni. Povsod bi dobila brco v rit in odpoved. Ko je bilo Rosviti Pesek dovolj in je na Facebooku to tudi napisala, je Eugenija Carl jasno razkrila, kaj jo moti. Moti jo, da si na državni televiziji, ki jo plačujemo z obveznim davkom, nekdo za mnenje upa vprašati nekoga, ki ga ona sovraži, pa četudi gre za vodjo opozicije in enega glavnih favoritov za zmago na letošnjih volitvah. A ne samo to, moti jo tudi – in v tem delu sem se prepoznal tudi sam, pa upam, da nisem preveč prevzeten –, ko za komentiranje vabijo tiste, ki so javno žalili in diskreditirali novinarje (beri: njo osebno). Moti jo torej, ker drugi novinarji državne televizije korektno opravljajo svoje delo, namesto da bi osebne zamere ene njihove kolegice prevladale nad profesionalnostjo,« je omenjeni primer komentiral Jeretič.

Zaposlenih več kot 2000 ljudi

Glede na povprečno neto plačo Slovenci plačujemo nadpovprečno višino RTV- prispevka.

Je torej sploh presenetljivo, da vedno več ljudi obrača hrbet nacionalnemu mediju, ki čedalje bolj postaja kopija severnokorejske televizije, zavoljo česar odrekajo legitimnost zakonski podlagi za plačevanje RTV-prispevka? RTV Slovenija ima v evropskem merilu daleč največ zaposlenih na število prebivalcev, če jo primerjamo z drugimi javnimi RTV-ustanovami drugod po Evropi. Slovaška s 5,5 milijona prebivalcev je imela pred dvema letoma na svoji javni televiziji zaposlenih nekaj čez 300 ljudi, Grčija s skoraj 11 milijoni prebivalcev nekaj več kot 600 ljudi, medtem ko imamo v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev na javni televiziji zaposlenih več kot 2000 ljudi! 

The post IZ TISKANE IZDAJE: Medijski “džihadisti” s Kolodvorske appeared first on skandal24.si.

Mojca Vočko je bila nekdaj kot televizijska novinarka zaposlena na Televiziji Slovenija (Tednik, Odmevi). Razkrivala je odmevne afere, kot sta bili korupcija v Unicefu Slovenija in posli Katarine Kresal z drogo, potem pa je postala tarča usklajenega napada medijev, ki so jo povsem poteptali, da se je danes znašla na robu preživetja.

Nekdaj uspešna in prodorna raziskovalna novinarka je danes odvisna od socialne pomoči in Karitas.

Veljala je za eno najbolj nadarjenih raziskovalnih novinark na nacionalki. Ko je kot prva v Sloveniji, začela raziskovati korupcijo v Unicefu, je pritegnila tudi pozornost protikorupcijske komisije, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič. Vrstile so se kazenske ovadbe zoper vodilne v Unicefu Slovenija zaradi korupcije, direktorica Maja Vojnović se je morala posloviti.

Odmevni TV-prispevki
Ukvarjala se je tudi s koruptivno izdanimi, ponarejenimi in zlaganimi psihiatričnimi izvedenskimi mnenji. Leta 1998 je naredila 40-minutni dokumentarni film z naslovom Kalvarija Hrastovec, s katerim je dokazala zločine v Zavodu za duševno bolne Hrastovec. Ljudje so živeli v strašnih razmerah, denar se je porabljal za sindikalne izlete.

Aprila 2011 pa je pripravila desetminutni TV-prispevek o trpinčenju in pohabljanju mestnih golobov, kar so njeni nasprotniki izkoristili in ji podtaknili umazano medijsko zgodbo, češ da je doma gojila golobe. Vdrli so v njeno stanovanje, kjer že dolgo ni živela več, in poslikali razdejanje, ki ga je nekdo naredil na način, da je golobe spustil v stanovanje. Mediji so udrihali po njej z vseh strani, tisti, ki so se ji želeli maščevati, so jo medijsko umorili. Pahnili so jo tako daleč, da je danes zaradi sodnega pravdanja povsem obubožala, po hrano in obleke odhaja na Karitas. »V tistem času so se mi začele dogajati precej čudne stvari, začelo se je poizvedovanje za menoj in tako naprej. Nato smo 21. junija 2011 pripravili precej udarne Odmeve o plačah v Unicefu, ko pa sem delala že šesti preiskovalni prispevek o tem, je naenkrat usekalo po meni,« pripoveduje. Tik pred afero, ki je potem sledila in s katero so jo poskušali eliminirati ter dobesedno ubiti, je raziskovala tudi vpletenost takratne notranje ministrice Katarine Kresal v posle s prepovedanimi drogami. »Zaradi lastne varnosti vam ne smem razkriti, kaj vse sem ugotovila in s kom vse sem se pogovarjala. So pa zadeve seveda šokantne, tudi takšne, da te doleti nenavaden telefonski klic in te nekdo opozori, da je bolje, da ustaviš svoje novinarske korake,« je za nas povedala Vočkova.

Medijski konstrukt

Mediji so kar tekmovali med seboj, kdo jo bo bolj očrnil pred javnostjo.

Tisti, ki so imeli takšen ali drugačen interes, so njen TV prispevek o trpinčenju in pohabljanju mestnih golobov uporabili zoper njo. »Kar naenkrat je usekala afera, češ da sem naseljevala živali in golobe v stanovanje. V nekaj dneh so me mediji ubili, pri meni niso ničesar preverili in me vprašali. Zgodba je bila očitno namerno konstruirana, samo prizorišče pa temeljito načrtovano in posneto. Posnetki so se znašli na ključku USB. V mojem primeru Delo, Slovenske novice, Pop TV, Preverjeno, Kanal A, Televizija Slovenija,« je dejala Vočkova. Skratka, ista hiša, ki je decembra 2011 pripravljala posebno pogodbo z novinarko Mojco Vočko, da bo imela čim boljše delovne razmere dela za svoje raziskovanje in čim višje honorarje, je naenkrat usekala po tej novinarki s šokantno afero. Njen tedanji urednik Igor Pirkovič je bil ob izbruhu afere izjemno korekten, izrekel ji je vso podporo. Svojo besedo je zastavil celo, ko je potrebovala izjave za sodišče.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Novinarka zaradi odkritih afer danes na robu preživetja appeared first on skandal24.si.