Iskreno sva vesela, da ste se posamezniki oglasili in podpisali peticijo proti političnim pritiskom na RTV Slovenija. Nekatere izmed vas poznava, druge manj, za tretje prvič slišiva. Posebej sva vesela podpisa dveh, ki ju dobro poznava – to sta Boris Bergant in Lado Ambrožič, ki sodita med pomembne kadre RTV-hiše, ki so pomembno pripomogli, da je v ideoloških in političnih ter kadrovskih razmerah, v kakršnih je. A o tem več malo kasneje. Meniva, da le odprta debata (mestoma oster dialog in soočanje različnih stališč) pripomore k temu, da se izlušči najboljše. Ravno nesoglasje je tista prvina, ki naredi svobodo govora za najbolj pomembno človekovo svoboščino. Na tej svoboščini slonijo vse druge svoboščine, na njej je zrasla naša civilizacija, kot jo poznamo. Naši predniki so vedeli, da je to tisti vzgon, ki prinaša napredek. Žal ugotavljava, da je svoboda govora danes ogrožena in da je med vami veliko takih, ki menite, da je svoboda govora pravica z omejitvami.

S svobodo govora sva najino pismo začela zato, ker je večinsko mnenje zaposlenih na RTV Slovenija, da je za objavo sprejemljivo le tisto, kar oni menijo, da je. To je daleč od tega, kar pišete, namreč da mora javni zavod zagotavljati pluralni javni interes. Uredniki in novinarji omejujejo svobodo govora drugim, predvsem tistim, s katerimi se ne strinjajo. Glavna naloga urednika javne RTV je, da mora zagotoviti predstavitev vseh mnenj in stališč, zajeti mora vsa gibanja in ideologije, ki v Sloveniji delujejo. Ker gre za javni servis, ki ga plačujemo odjemalci električne energije (to pomeni vsi), morajo uredniki RTV Slovenija zagotoviti pravico do izražanja tudi tistih mnenj, s katerimi se ne strinjajo, čeprav so ta mogoče sporna, ekscentrična, provokativna, heretična in čudaška, deloma celo družbeno nezaželena. Če to ni omogočeno, potem RTV Slovenija ne izpolnjuje osnovnega poslanstva, potem ni javni servis, potem nima nikakršne pravice, da od ljudi prisilno jemlje denar za RTV-prispevek, potem je to jasen znak, da javni zavod s Kolodvorske v Ljubljani ne podpira svobode govora. Že George Orwell je zapisal: »Če svoboda res sploh kaj pomeni, pomeni to, da imaš pravico povedati ljudem to, česar nočejo slišati.« To je osnovna lekcija, ki se jo mora RTV Slovenija očitno še naučiti.

Sicer ne misliva ponavljati, kar ste napisali, a bodite si na jasnem. RTV Slovenija je že zdaj dokaj finančno neodvisna, čeprav je ta neodvisnost, s katero pridobiva večino sredstev za svoje delovanje, sprevržena do obisti in nima prav nikakršne zveze s svobodo ali demokracijo. Po definiciji javni zavod ni samo običajen žepar ali ropar, ampak je oborožen ropar, zahrbten tolovaj, ki ljudem krade pri belem dnevu in vsem na očeh. Drugače prisilnega plačevanja RTV-prispevka, kot mu ljubkovalno pravijo, ni mogoče imenovati. Prispevek se pobira s prisilo in pištolo na sencah. Kdor ga ne plača, sledi izvršba. Če ni sredstev na računu ali ni premoženja, ki bi se ga dalo zapleniti, neplačnike lahko država kaznuje drugače; tudi z zaporno kaznijo.

Zakaj to piševa? Ker je to bistvo vsega. Posameznik se ne more svobodno odločiti, ali bo plačal naročnino za RTV Slovenija ali ne. In dokler temu ni tako, nimajo uredniki in novinarji RTV Slovenija nikakršne pravice, da samostojno odločajo, komu bodo namenili medijski prostor. Če so javna RTV, to pomeni, da morajo vse obravnavati enakopravno, enakovredno. Tako kot mora javni uslužbenec na upravni enoti vsem, ne glede na to, ali je skrajni levičar ali skrajni desničar, liberalec ali konservativec, pritisniti štampiljko na kakšno dovoljenje, tako morajo ljudje s Kolodvorske vse politične stranke, družbena gibanja in civilne iniciative enakovredno obravnavati. Vsi so plačniki v njihovo požrešno blagajno. Ampak oni tega ne počnejo, zganjajo poceni propagando ene same politične in družbene ideologije. To je leve. Čeprav ne bi smeli izvajati ne pozitivne ne negativne selekcije ali diskriminacije. Vsem bi morali omogočiti enakomerno in uravnoteženo zastopanost.

Toda, konkretnosti, ki se dogajajo v javnem zavodu RTV Slovenija, so hujše od vseh pričakovanj, ko človek natančno spremlja in analizira njihovo delovanje. Skušajmo torej na nekaterih konkretnih primerih odgovoriti na temeljno vprašanje: v čigavih rokah je RTV Slovenija, kdo jo pleni in za katero politiko odkrito agitira!

RTV Slovenija je tudi po letu 1990 ves čas obvladovala stara partijska garnitura. Tudi v času, ko so bili na njenem čelu ljudje drugačne usmeritve in se je to bolj ali manj poznalo tudi v pluralnejšem programu, je finančni del izčrpavanja zavoda obvladovala klika nekdanjih partijskih krogov, danes krogov SD. Vedeti moramo, da je RTV Slovenija v zadnjih 30 letih z RTV-prispevkom, preračunano sorazmerno v nas čas, pridobila okrog 3 milijarde evrov sredstev, ki jih je bolj, predvsem pa manj koristno uporabljala za svoje delovanje. Veliko denarja so kanalizirali v privatne žepe vodilnih ljudi blizu SD, ki so si ob tem kupovali drage avtomobile in gradili razkošne vikende. Seveda je vse to mogoče preveriti neposredno pri njih doma.

Sedanji direktor RTV Igor Kadunc, izbranec globoke države, je kot poslovodja zavoda povsem pogorel.

Izguba pri poslovanju v času Igorja Kadunca:

2017 – 720.000

2018 – 1.100.000

2019 – 3.200.000

2020 – 7.000.000 (podatki kažejo, da bo to najnižja ocenjena izguba v 2020)

V spregi z njim deluje Marko Filli, prav tako SD – LMŠ. Med drugim velja omeniti, da Filli in Kadunc za nabave različne opreme za dejanske ali namišljene potrebe RTV poslujeta skoraj izključno prek firme AVC Group d.o.o. iz Tržaške 128 v Ljubljani. To traja že leta. Kupujejo vse, od računalniške opreme do avtomobilov. Po Erarju je ta firma, ki ima le nekaj zaposlenih, z RTV do sedaj poslovala v višini 17.000.000 evrov, če upoštevamo obdobje, odkar je na odgovornih mestih Marko Filli. Zakaj tolikšne »emocije« do tega podjetja, je seveda zgolj retorično vprašanje. Kaj se dogaja, ve cela RTV, vendar, ko gre za »naše«, se ne zgodi nič. In to sedaj branijo stranke trde levice.

Kljub izgubi, v katero Kadunc pogreza RTV, in nesprejetem proračunu zavoda, ozka klika okoli njega še vedno forsira gradnjo informativnega centra za potrebe novinarjev. Ne ozirajo se na to, da za to gradnjo niti novinarji niti vodstvo TVS ne kaže interesa. Kadunc in Filli – oba trdno jedro SD oz. LMŠ – še vedno na vse pretege izsiljujeta, da bi začeli graditi NEWS center, čeprav ga nihče noče in ne potrebuje. Po hiši se širijo govorice, da naj bi očitno že prejela provizijo.

Nadzorni svet je Kaduncu naročil izdelavo sanacijskega načrta, kar ta gladko ignorira. Takšno vodenje RTV podpirajo LMŠ – SD – Levica. Igor Kadunc se je na mesto generalnega direktorja RTV Slovenija »sprehodil« iz upokojenskega statusa. Captain, svoje privatno podjetje, je prepustil sinu, a skušal zagotoviti zanj oz. za njegov prijateljski krog kak posel, zato je prišel v hude spore v Kulturnem in umeniškem programu TV Slovenija, kjer se je neposredno vpletal v razpise za velike projekte, filme in nadaljevanke. Ker gre za »naše« oziroma prave, afera ni dobila potrebne razsežnosti in zaključka, ampak se je vse odvijalo v zaprtem krogu.

Razlog za to, da se Kaduncu in ožjemu vodstvu RTV Slovenija takšno netransparentno in zgubaško poslovanje tolerira, tiči v dejstvu, da Igor Kadunc, prek vzvodov na TV Slovenija (direktorica Natalija Gorščak, za katero celo v hiši pravijo, da je doslej največji kadrovski škandal hiše) in na Radiu Slovenija (direktor nekdanji ultralevičarski urednik Vala 202 Mirko Štular) že od izvolitve vlade SDS – SMC – Nsi – Desus vodi ostro kampanjo proti vsem tem strankam, zlasti predsedniku vlade Janezu Janši. Zloraba Radia in Televizije Slovenija za politične namene je dosegla epske razsežnosti v neprestani kampaniji radia in ob skoraj enakem tempu televizije. Na začetku se je poslušanost in gledanost programov dvignila, sedaj pa gledalstvo množično zapušča programe zlorabljene javne RTV in čedalje glasneje zahteva ukinitev plačevanja RTV-prispevka.

Medijske zlorabe nacionalne televizije in tudi radia so neverjetne!

Radijske programe v tem kratkem pregledu puščamo ob strani in o njih kdaj drugič. Za radio niti ni smiselno narediti izbora kršitev, ker se te pojavljajo v vseh informativnih oddajah, Studiu ob 17-ih in v celotnem programu Vala 202 praktično brez izjeme. Res pa je tudi, da se je program nacionalnega radia marginaliziral do te mere, da ne povzroča več take škode, kot še vedno vplivnejša TV Slovenija. V slednji so pridobili vpliv in položaje posamezniki, ki so se že v preteklosti dokazali pri medijskem delovanju proti takratni opoziciji, najbolj SDS, ne glede na to, ali so bila medijska sporočila izmišljena oz. v celoti lažniva.

Novinarka Jelena Aščić je januarja 2016 v oddaji Utrip objavila novico, da vodja opozicije Janez Janša snuje lastno vojsko, hkrati pa obtoženemu politiku ni omogočila, da bi odgovoril na njeno zloveščo trditev. Isto trditev so ponavljali tudi v stranki Levica. Novica se je izkazala za lažno, kljub temu je vodstvo RTV novinarko branilo pred kritikami, češ da gre za pritiske na novinarje, ogrožanje uredniške avtonomije in neodvisnosti RTV. Tudi Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski (najdemo jo tudi na Udba.net) ter Društvo novinarjev Slovenije sta novinarki stopila v bran. Kasneje ob »aferi Thompson« je postala urednica oddaje Tednik, pri čemer se je v obtoževanju urednika Igorja Pirkoviča osebno angažirala.

Ko je novinar Valentin Areh na TV Slovenija oktobra 2016 objavil dokumentarni film o vlogi JLA v nekdanji Jugoslaviji, o militarizaciji takratne družbe in o revščini na podlagi številnih podatkov, je bil deležen žaljenja iz stranke Levica, napadov poslanca Janija Möderndorferja iz vladne stranke SMC, celo pritiskov nekdanjega predsednika Milana Kučana in vodstva RTV. Kljub temu pa nihče ni dokazal, da bi bil katerikoli od objavljenih podatkov netočen. To je bil Arehov zadnji dokumentarni film, vodstvo RTV pa ga je razporedilo na novo delovno mesto. Takrat od levosredinskih strank in iz civilne družbe nihče ni omenjal pritiskov na novinarje, ogrožanja uredniške avtonomije in neodvisnosti RTV.

Maja 2017 je novinarka Polona Balantič na TV Slovenija komentirala nekdanjega jugoslovanskega političnega voditelja Tita in kljub enotni ugotovitvi zgodovinarjev o sporni vlogi Tita pri povojnih pobojih, preganjanju političnih nasprotnikov in uvedbi diktature trdila: »Še enkrat se spomnimo Tita, predvsem zaradi njegove samozavesti, zaradi katere je Jugoslavija bila, seveda ne zgolj zato, viden akter mednarodne politike. Vsi mi bi potrebovali pogumno držo, kakršno je Tito demonstriral.« Po kritikah na račun tako enostranske ocene nekdanjega diktatorja je vodstvo RTV molčalo. Podobni zdrsi se glede medijskega izpostavljanja diktatorja Tita pojavljajo vsako leto.

RTV je v vseh oddajah maja 2017 obsežno poročala o prepovedi koncerta spornega hrvaškega pevca Thompsona v Mariboru. Ob tem so novinarji TV Slovenija trdili, da je pevec na svojih koncertih pel ustaško pesem z naslovom Jasenovac i Gradiška Stara z besedilom: »Jasenovac i Gradiška Stara, to je kuća Maksovih mesara, u Čapljini klaonica bila, puno Srba Neretva nosila, sjajna zvijezdo iznad Metkovića, pozdravi nam Antu Pavelića«. Novinarji so objavili zvočni posnetek, ki ga je objavil hrvaški portal Index.hr. Omenjeno pesem so citirali tudi politiki Levice in vlade ter z njo dokazovali, da takšen človek nima pravice do nastopa na javni televiziji. Hkrati pa so novinarji TV Slovenija načrtno zamolčali, da je Thompson javno večkrat zanikal, da bi pel takšno pesem in da je na posnetku njegov glas. Toda TV Slovenija o tem ni rekla niti besede.

Maja 2017 je TV Slovenija objavila prispevek o koncertu sporne srbske pevke Svetlane Ražnatović – Cece, ki jo žrtve vojne v BiH obtožujejo javne podpore možu Željku Ražnatoviću Arkanu, ki je izvajal etnična čiščenja v BiH ter bil odgovoren za posilstva, ropanja in umore civilistov. Pevka se nikoli ni javno distancirala od dejanj svojega moža. TV Slovenija pevkinega koncerta ni problematizirala, napovedala jo je kot popularno pevko, ki je napolnila koncertno dvorano.

Ko je urednik in novinar TV Slovenija Igor Pirkovič junija 2017 objavil intervju s Thompsonom, v katerem se novinar ni opredeljeval do izjav hrvaškega pevca, slednji pa je zanikal simpatiziranje s fašizmom, je bil urednik oddaje Tednik po pritiskih posameznih politikov Cerarjeve vlade in vodstva RTV prisiljen odstopiti. Takrat od levosredinskih strank in iz civilne družbe nihče ni omenjal pritiskov na novinarje, ogrožanja uredniške avtonomije in neodvisnosti RTV. Društvo novinarjev Slovenije novinarja ni zaščitilo. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski (pozneje se je izkazalo, da je v registru Udbe vpisana kot njen vir) novinarju ni stopila v bran in je zatrdila, da prispevek »nikakor ni bil skladen s poklicnimi merili in načeli novinarske etike«. Po odstopu urednika je generalni direktor Igor Kadunc v kolumni na MMC izjavil, da odstop urednika tednika ni dovolj, in je tako kot posamezni politiki vladne koalicije pozval k odstopu celo odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik. Urednico je vodstvo RTV januarja 2018 razrešilo in na njeno mesto postavilo novo urednico – to je Manica Janežič Ambrožič, ki je zelo neprofesionalno lojalna levičarski programski »ideologiji« TVS. Takrat od levosredinskih strank in iz civilne družbe nihče ni omenjal ogrožanja uredniške avtonomije in neodvisnosti RTV. Društvo novinarjev Slovenije odstavljene urednice ni zaščitilo.

Novembra 2017 je TV Slovenija objavila prispevek o koncertu srbskega pevca Bore Đorđevića v Sloveniji. Televizija je objavila novico, da gre za popularnega srbskega pevca, ki je s svojim nastopom navdušil starostnike v nekem domu upokojencev. Istočasno pa je televizija načrtno zamolčala vse kritike pevca in pomisleke zaradi koncerta ter Đorđevića prikazala izključno v pozitivni luči. Zamolčala je dejstva, da je bil v času vojne v Jugoslaviji eden tisth, ki so pozivali k vojni za Veliko Srbijo, da je simpatiziral s fašističnim gibanjem četnikov Draže Mihajlovića ter podpiral Radovana Karadžića in Radka Mladića, ki ju je Haško sodišče za vojne zločine obsodilo za genocid in etnično čiščenje v BiH. Pevec omenjenih dejanj nikoli ni obžaloval in je v svojih intervjujih tudi javno izražal podporo srbskemu nacionalizmu, srbski vojni na Hrvaškem, na Kosovu in v BiH, Karadžiću in Mladiću, četniško gibanje pa mu je uradno podelilo naziv četniškega vojvode. Na koncertih je prepeval pesem z naslovom »Danas nema mleka«, v kateri o Albancih zaničljivo poje: »Šiptari se kote, jebem te živote.« Pel je tudi pesem z naslovom »E, moj druže zagrebački«, v kateri poje: »E, moj druže zagrebački, eto nas, kod vas u pljački, mi ćemo vas opljačkati a vi ćete svi plakati.« Kljub kritikam gledalcev, da TV Slovenija propagira spornega pevca in molči o njegovih žaljivih pesmih, je vodstvo RTV zavrnilo vse očitke. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je novinarki, ki je prispevek pripravila, stopila v bran in zatrdila, da je prispevek »skladen s poklicnimi merili in načeli novinarske etike«. Na sestankih novinarjev informativnega programa so posamezniki predlagali, da kot v primeru Thompsona problematizirajo tudi omenjenega srbskega pevca, a je urednik notranjepolitične redakcije Dejan Ladika preprečil objavo takšnega prispevka z obrazložitvijo, da ni potrebno mešati glasbe in politike.

Junija 2017 je izbruhnila afera v zvezi z NLB, prek katere naj bi bila v letih 2009 in 2010 oprana milijarda dolarjev. Dokumente o spornih transakcijah je prva pridobila novinarka TV Slovenija Teja Šavor, vendar zgodbe ni smela objaviti, saj ji je to preprečil urednik notranjepolitične redakcije TV Slovenija Dejan Ladika. Odločitev je pojasnil s tem, da je zadevo potrebno premisliti. Novinarka je pridobila še dodatne vire in dokumente, vendar zgodbe ni smela objaviti. Štirinajst dni kasneje so iste dokumente in odmevno zgodbo prvi objavili v oddaji Svet na Kanalu A in istega dne še na 24ur. Naslednji dan so o aferi poročali vsi mediji. Šele takrat je TV Slovenija zelo skopo v enem samem prispevku objavila zgodbo.

Avgusta 2017 je TV Slovenija v oddaji Dnevnik ob spominskem dnevu vseh totalitarizmov objavila »šolski« prispevek o spominski maši za spravo in slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve vaških straž v Rovtah na Logaškem. Na prispevek novinarke Barbare Renčof se je odzval generalni direktor Igor Kadunc, ki je odgovorni urednici in uredniku oddaje sporočil, da takšnega prispevka ne bi smeli objaviti. Urednikom in novinarki je pojasnjeval, kakšne prispevke je primerno objaviti in katere goste povabiti v studio. Prav tako je nasprotoval dejstvu, da je novinarka objavila izjavo glavnega govorca Franceta Cukjatija, ki je opozoril na tisoče pobitih domobrancev po koncu vojne. Varuhinja Ilinka Todorovski je v svojem poročilu ugotovila, da sta vsebini novinarke manjkala »fokus in kontekst«, ki bi zagotovila verodostojno informacijo iz novejše narodove zgodovine. Na vprašanje novinarke, kakšen bi moral biti prispevek, če zaradi omenjanja pobojev domobrancev in komunizma ni bi primeren, varuhinja ni znala odgovoriti. Kljub neposredni intervenciji generalnega direktorja Kadunca, ki je urednikom in novinarjem dajal navodila za oblikovanje prispevkov in oddaj ter s tem kršil načelo novinarske ter uredniške avtonomije, se sindikat novinarjev TV Slovenija in Društvo novinarjev Slovenije nista odzvala. Prav tako posega nista označila za ogrožanje uredniške avtonomije in neodvisnosti RTV.

Februarja 2018 je voditeljica TV Slovenija Špela Kožar v oddaji Panoptikum gostila gosta Bernarda Nežmaha in Svetlano Slapšak. Slapšakovo je voditeljica pustila, da izrazi svoje mnenje, s katerim je obsojala opozicijo, Nežmaha, ki je ponudil kritičen pogled na vlado, pa je nenehno prekinjala in poskušala s podvprašanji oporekati njegovemu mnenju. V oddaji je Slapšakova obtožila vodjo opozicije z besedami: »Tudi sam vodja desnice je izjavil nekaj o tem, da te degenerirane umetnike je treba ven ali pa z njimi končati ali nekaj takega, saj končno rešitev večkrat slišimo na tej televiziji, termin končna rešitev.« Opoziciji je pripisala tudi lastnosti stalinizma in nacizma. Na obtožbe in kritike, da RTV daje priložnost komentatorki s tako radikalnimi stališči, s katerimi opozicijo obtožuje namere pokončanja umetnikov, nacizma in stalinizma, hkrati pa se v zadnjih petih letih nikoli ni zgodilo, da bi RTV gostila komentatorja, ki bi enake žaljivke namenil vladni koaliciji, je vodstvo RTV odgovorilo, da gre za osebno stališče gostje in da RTV skrbi za pluralnost mnenj. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je branila izrečene besede z obrazložitvijo: »… tudi v primeru, o katerem pišete, o izrečenem s strani dr. Svetlane Slapšak, je šlo za osebno mnenje nastopajoče in nikakor za mnenje ali celo stališče javne RTVSLO«.

Na vrhuncu volilne kampanije, pred parlamentarnimi volitvami maja 2018, je oddaja Studio City objavila komentar svojega sodelavca Igorja Vidmarja s pozivom volilcem, naj ne volijo desnosredinskih strank. Nikoli se ni zgodilo, da bi objavila tudi kakšen komentar, v katerem bi svetovali, naj ne volijo levosredinskih strank. Komentator je priznal, da levosredinska vladna koalicija ni brez napak, kljub temu pa je zaključil: »No, glede na vladne dosežke te trojice, gre kvečjemu za namig, koga naj ne volimo – vsaj če hočemo drugačno Slovenijo.«Odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič se na kritike javno ni odzvala, komentarja ni obsodila niti varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki ni ugotovila kršitev novinarske etike. Tedenska oddaja Studio City, ki je v ‘prime timu’ v zadnjih petih letih gostila več sto gostov, je v 85 odstotkih gostila goste, ki zastopajo levosredinsko mnenje. Kljub temu je po oceni odgovorne urednice Ambrožičeve in vodstva RTV uravnotežena in verodostojna političnoinformativna oddaja.

Junija 2018 je novinar Radia Slovenija Matej Šurc tik pred parlamentarnimi volitvami v oddaji Labirinti sveta predstavnike opozicijskih strank SDS in NSi označil za potomce poražencev narodnoosvobodilnega boja in pohlepne klerikalce ter volivcem svetoval, naj ne dovolijo, da Slovenijo potisnejo »v mračno in zatohlo druščino Višegrajske skupine«. Vodstvo RTV se je na kritike odzvalo z odgovorom, da je takšen komentar na RTV Slovenija dovoljen, saj je v skladu s poklicnimi merili in načeli novinarske etike. S to oceno se je strinjala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, rekoč, da je novinar objavil svoje mnenje v oddaji, ki je namenjena komentarjem in novinarjem omogoča, da podajo svoje subjektivno mnenje. Seveda se v isti oddaji v zadnjih petih letih ni zgodilo niti enkrat, da bi podoben komentar katerikoli novinar RTV namenil strankam leve sredine ali Levice.

V letih od 2019 do 2020 so številni novinarji RTV Slovenija (Boris Vasev, Helena Milinković, Jelena Aščić) na svojem Twitter ali Facebook računu objavili številne zelo žaljive zapise o desnosredinskih politikih in strokovnjakih z različnih področij, ki se niso strinjali z vlado. Istočasno ni nihče od novinarjev RTV zapisal niti enega samega žaljivega komentarja na račun politikov leve sredine. O ekonomistu prof. dr. Žigi Turku, ki ga kot analitika vabijo tudi v oddaje TV Slovenija, je RTV-novinar javno objavil zapis, da je Turk tako ponotranjil rasizem, da se ne zaveda več, da govori s pozicije rasista, ki sploh ne priznava žrtev rasizma. O ekonomistih in univerzitetnih profesorjih dr. Žigi Turku in dr. Mateju Lahovniku je RTV-novinar javno objavil zapis, da sta vidna predstavnika antisemitizma, islamofobije in rasizma. O vladni koaliciji SDS, NSi, SMC in DeSUS je RTV-novinar javno objavil zapis, da z državo upravljajo najbolj zanikrni rasisti. O Združenh državah Amerike je RTV-novinar javno objavil zapis, da so ZDA belska naseljenska kolonija, ne skupnost njenih državljanov. O predsedniku desnosredinske vlade je RTV-novinar javno objavil zapis: »A je lahko kdor koli, ki spremlja Janševo radikalizacijo, presenečen, da je nasprotovanje njegovemu načinu vodenja politike izkoristil za retroaktivno delegitimizacijo nasprotovanja fašizmu?« O najmočnejši vladni stranki je RTV-novinar javno objavil zapis: »Kdor voli SDS, hote ali nehote spodbuja rasizem.« O vladni koaliciji je RTV-urednica Tednika javno objavila zapis, v katerem trdi, da izvaja politiko »nemoženamnikoništa« in opozarja, da želi vlada ugrabiti javno RTV.

Ker so bili zaradi teh zapisov novinarji in vodstvo RTV Slovenija tarče kritik, je urednica Tednika Jelena Aščić javno objavila zapis, v katerem je trdila, da »javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo«. Predsednica sindikata novinarjev TV Slovenija pa je odgovorila: »Nikakor ne nasprotujemo kritiki, ampak kritika bi morala biti konstruktivna, ne pa žaljiva. V zadnjem času je bolj žaljiva.« Politikom so pripisali žalitve, žalitev, ki so jih zapisali novinarji RTV, pa niso omenjali. RTV-novinar je javno objavil zapis, v katerem je obešanje slovenskih zastav pred šolami in RTV označil za nacionalistično in pozval k odstranitvi teh zastav. Proti nobenemu od teh novinarjev RTV Slovenija ni disciplinsko postopala. Pač pa je vodstvo RTV odstavilo in premestilo eno od svojih tajnic Ireno Cigler, ker je na Twitterju objavljala neprimerne zapise v nasprotju z levičarsko usmeritvijo RTV, čeprav je svoje zapise objavljala na anonimnem profilu, ki za razliko od omenjenih novinarjev ni ustvarjal povezave z javnim medijem. Na RTV Slovenija različni novinarji in voditelji za honorarje delujejo za posamezne vladne ustanove, ministrstva in sodišča. Potem pa se dogaja, da o teh ustanovah »neodvisno« poročajo v programih RTV. Znani so primeri v infomativnem programu in na MMC, ko so programski delavci neposredno prenašali lobistično agendo v programe javnega medija. Vodstvo je vse te zadeve prikrilo oz. odgovornih ni sankcioniralo.

Julija 2018 se je novinar Matej Korošec javljal za Dnevnik iz Maribora, kjer so mestni svetniki razpravljali o naselitvi migrantov v Mariboru. Novinar je svetnike, ki so nasprotovali namestitvi, označil za »bruhalnike ksenofobije in nestrpnosti«. Stranko SDS je obtožil, da širi politiko sovraštva, ne da bi stranki dal možnost, da odgovori na njegove obtožbe. Odgovorna urednica informativnega programa in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija nista ugotovili kršenja novinarske etike. Odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič je sodelavcem večkrat povedala, da jo kličejo programski svetniki in politiki, zato mora biti previdna in zato se skupaj z Natašo Rijavec vpleta in nadzoruje načrtovane programske vsebine informativnih oddaj.

Decembra 2018 so v Odmevih poročali o problematiki pokopa med vojno pobitih Romov s strani partizanskega gibanja. Voditeljica oddaje Rosvita Pesek je bila naslednji dan poklicana na zagovor. Nataša Rijavec in Manica Janežič Ambrožič sta ji naročili, da se takih prispevkov ne sme več delati, ker so to »občutjive« teme.

Julija 2018 se je vodstvo RTV pridružilo napadom na novinarja Jožeta Možino, ki je pripravil intervju z zgodovinarjem dr. Jožetom Dežmanom. Generalni direktor Igor Kadunc – ki se je sestal s takratnim predsednikom ZZB NOB Titom Turnškom – in varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski sta izjavila, da so bile v intervjuju napake. TV Slovenija je potem kot poročevalec sodelovala pri zborovanju ZZB NOB proti novinarju Možini oz. njegovima oddajama Pričevalci in Intervju v Kopru. Poročanje z dogodka je informativni program televizije priredil tako, da bi kar najbolj obremenili Možino in njegovega gosta Dežmana, ter povsem zamolčal hujskanje in napade na svojega novinarja. TV Slovenija pa ni poročala o vrsti protestov proti novinarju Jožetu Možini, ki jih je skupina levičarskih skrajnežev več kot desetkrat organizirala pred vhodom v RTV. Proteste so organizirali zaradi njegovih objav intervjujev z ljudmi, ki so pripovedovali, kaj so osebno doživeli v času druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije, ter priznali, da so bili tarče nasilja. Ob tem je bil novinar s strani nekaterih politikov vladne koalicije in vodstva RTV deležen pritiskov. RTV je celo v svoji informativni oddaji objavila prispevek, v katerem je objavila žaljive obtožbe na račun novinarja TV Slovenija, medtem ko načrtno ni objavila izjave slednjega ter mu s tem onemogočila, da bi se branil pred obtožbami. Takrat od levosredinskih strank in iz civilne družbe nihče ni omenjal pritiskov na novinarje, ogrožanja uredniške avtonomije in neodvisnosti RTV.

Febraurja 2020, ob začetku epidemije koronavirusa, so novinarji TV Slovenija obsežno in dramatično poročali o številu okužb in smrti zaradi virusa v Italiji. Izpostavljali so tudi pritožbe zdravstvenega osebja, da nimajo dovolj zaščitne opreme. Istočasno pa niso niti enkrat objavili kritičnih strokovnjakov, ki so nastopali v drugih slovenskih medijih, kot sta POP TV ali Planet TV, kjer so opozarjali na kritično pomanjkanje opreme v Sloveniji, za katero je bila odgovorna vlada Marjana Šarca. Na uredniških sestankih so nekateri novinarji opozorili na opozorila stroke, vendar sta urednici Manica Janežič Ambrožič in Nataša Rijavec načrtno preprečili vsakršne kritike Šarčeve vlade ter urednikom izdali navodila, da ne smejo objavljati takšnih kritik z obrazložitvijo, da mora biti javna televizija državotvorna in ne sme širiti panike. Trdili sta, da gre zgolj za govorice. Le dan pozneje je vlada razglasila epidemijo in zaprla meje, Zdravniška zbornica Slovenije pa je v dramatičnem apelu vladi opozorila, da je zdravstveno osebje skoraj brez vsakršne opreme. Takoj, ko se je vlada zamenjala in je bila v državnem zboru izvoljena vlada Janeza Janše, je odgovorna urednica pozvala urednike in novinarje, naj kritično opozorijo na pomanjkanje zaščitne opreme.

Aprila 2020 je TV Slovenija v vseh oddajah kritično poročala o tedanjemu direktorju slovenjgraške bolnišnice Janezu Lavretu. Novinarji TV Slovenija, npr. Vesna Deržek Sovinek, so ga ostro kritizirali, ker je prek svojega Twitter računa objavil zapise, v katerih je kritikom ukrepov proti covidu-19 sporočal, da ko bodo oni bolni, ne bodo deležni oskrbe. Lavre se je po objavi sporočil opravičil in nato po več dnevnih kritikah s strani TV Slovenija in drugih medijev odstopil s položaja direktorja. Le nekaj tednov kasneje so nekateri mediji poročali, da je tudi zdravnik Rihard Knafelj (ki je vladni stranki LMŠ svetoval pri pripravi programa za zdravstvo) izrekel podobne žaljivke. Nekateri mediji so objavili Knafljev zapis s Facebooka, v katerem je objavil fotografijo, na kateri zdravnik pregleduje pacienta na intenzivni negi, očitno okuženega s covidom-19. Poleg je prepisal tekst: “Odlične novice! Vaša družina nas je pravkar obvestila, da prosi pri Jezusu za vas. Zato bomo dali vaš raspirator nekomu, za katerega ne skrbi Jezus.” Kljub ogorčenju dela javnosti TV Slovenija te novice načrtno ni objavila, niti ni problematizirala takšnega odnosa. Vodstvo informativnega programa (Manica Janežič Ambrožič, Nataša Rijavec) je poročanje o tem odločno preprečilo. Prav tako, za razliko od primera Lavre, gledalstvu niso pokazali Knafljevih spornih objav, med drugim spolnih igrač v obliki krščanskih simbolov, kar je številne gledalce posebej vznemirilo.

Aprila 2020 je novinarka Anka Pirš v oddaji Tednik objavila prispevek, kritičen do ukrepov vlade za omejitev bolezni covid-19. Objavili so izjavo nekega slovenskega igralca, ki je trdil: »Zaradi nekega virusa se vzpostavlja vojno stanje. Vzpostavlja se krizne štabe, pelje se vojaška retorika, kar je neverjetno, ker mi nismo v nobeni vojni.« Omenjeno izjavo je urednica Tednika Jelena Aščić javno objavila na svojem Twitter računu in jo s tem izpostavila kot temeljno ugotovitev situacije, v kateri se je takrat znašla Slovenija, čeprav so bile bolnišnice polne kritično bolnih ljudi, več kot sto pa jih je umrlo. Pojasnila stroke in vlade, ki negira izjavo, da je šlo za »neki virus«, niso predstavili. Ob tem je urednica Tednika pripisala: »Demokracija, človekove pravice in svoboda v času razmer?« Javnosti je delila članek, ki opozarja, da avtoritarni kapitalistični režimi pod pretvezo boja proti covidu-19 kršijo in omejujejo človekove pravice, ter pripisala: »Smrt ljudi ali smrt svobode?«

Aprila 2020 so avtorji oddaje Tarča – urednik Boštjan Kogovšek, voditeljica Erika Žnidaršič, odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič – na TV Slovenija obtožili vlado in ministra Zdravka Počivalška neracionalnega zapravljenja davkoplačevalskega denarja pri nakupih zaščitne opreme in korupcije. Svoje trditve so podkrepili z izrezanimi posnetki, s katerimi je nekdo prisluškoval ministru Počivalšku. Svoje trditve so podkrepili tudi z zdravnikom Rihardom Knafljem, ki so ga v oddaji predstavili kot neodvisnega strokovnjaka. Istočasno pa so gledalcem načrtno zamolčali, da ta zdravnik, ki je vlado obtoževal zapravljanja denarja, ni bil neodvisen, ampak je bil svetovalec Marjana Šarca in stranke LMŠ za zdravstvo, omenjali pa so ga tudi kot enega od morebitnih kandidatov LMŠ za ministra za zdravje.

Junija 2020 je RTV povsem enostransko poročala o protestih in nasilju v ZDA. Korektno je prikazala množice ljudi, ki so protestirali proti rasizmu in nasilju nad temnopoltimi v Združenih državah Amerike, in skoraj v vseh prispevkih objavljala kritike na račun ameriškega predsednika Trumpa. Izjav tistih, ki so politiko Trumpa zagovarjali in jih je TV Slovenija dobila prek svetovnih agencij, ni objavila in mnenja druge strani povsem zamolčala. Dopisnik TV Slovenija Andrej Stopar je vsakodnevno govoril o mirnih protestih, hkrati pa zamolčal štiridnevno divjanje, ropanje in požiganje, ki so ga prikazovale televizije, kot sta BBC in CNN. Prav tako na RTV nikoli niso objavili izjave, v kateri je Trump odločno označil smrt temnopoltega prebivalca s strani ameriškega policista kot »brutalni umor«. Izjavo je TV Slovenija dobila po agencijah, na svojem Twitter računu jo je javno objavil tudi ameriški predsednik, toda TV Slovenija in njen dopisnik je v nobeni od oddaj nista omenila. Ko je med novinarji na sestanku potekal pogovor o tej izjavi, je prevladalo mnenje, da je Trump rasist in da te izjave ne smejo objaviti.

Junij 2020. Ob 100 dneh vlade so v studio Odmevov povabili dva komentatorja, oba kritika vlade. Taka praksa, izpostavljanje zgolj kritikov vlade, se je vzpostavila neposredno po izvolitvi desnosredinske vlade.

Protesti 2020. RTV Slovenija je promotor in v pomembnem delu iniciator protivladnih protestov. Televizija Slovenija načrtno prikriva vse posnetke in izjave protestnikov, ki bi kakorkoli slabšali njihovo popularno javno podobo. Tako so že pred izvolitvijo Janševe vlade prikrili vzlike protestnikov »Ubi Janšo«, čeprav so jih posneli. Pred časom kot edni večji medij niso predvajali neuspele provokacije vodje protestov Jaše Jenulla, ko ga je prijela in odpeljala policija. So pa v informativni oddaji istega Jenulla promovirali kot slučajnega mimoidočega protestnika, čeprav je jasno, da sodi med organizatorje.

Obstaja črna lista nekaterih vidnih osebnosti iz desne sredine, ki se ne smejo pojavljati v osrednih informativnih oddajah javne RTV. Med drugim so to eksplicitno Peter Jančič, Bojan Požar, Sebastjan Jeretič, dr. Ernest Petrič, dr. Žiga Turk, Boštjan M. Zupančič, Zvjezdan Radonjić.

Tu so opisani zgolj drobci, ki pa v dovoljšnji meri dokazujejo pojav programske in finančne ugrabitve RTV Slovenija s strani ekstremne levice in njenih satelitov na visokih položajih, ki jih bolj kot ideologija zanima denar. Dejansko so razmere, če gremo v detajle, iz dneva v dan vsaj desetkrat hujše. Prav z zadnjo Tarčo pred počitnicami pa so javno televizijo spremenili ne samo v cenzorja, manipulatorja in iskalca laži, ampak v pravo burlesko. Naredili so oddajo o prejšnjih oddajah, v kateri je med drugim nastopil tonski tehnik, ki je Ivana Galeta opremil z mikrofonom. Gre za zaposlenega na RTV, ki je že med prvo Tarčo o nabavah zaščitnega materiala na Facebooku pomagal pripraviti stran podpore Ivana Galeta, kar seveda govori o načrtnih akcijah TVS v podporo njihovim »dejstvom«. Prav ta zadnja Tarča v sezoni je bila takšna sramotna manipulacija in neumnost, da bi v resnici zahtevala sanitarno zaprtje javne hiše in ekološko očiščenje.

Začasni epilog: Pred dnevi je Igor Kadunc z ožjim vodstvom RTV SLO obiskal ministra za kulturo Vaska Simonitija, da bi dosegel zvišanje RTV-prispevka na 16 evrov ….

Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija, in Vinko Vasle, dolgoletni novinar in urednik ter nekdanji direktor Radia Slovenija