Cerarjeve besede o načelni vladi se kaj hitro razblinijo kot milni mehurčki, ko pogledamo, kako so člani njegove vlade, predvsem Dejan Židan, izkoristili možnost, da so pri koritu in svojim rojakom, predvsem nekdanjemu šefu Stanku Polaniču, omogočili milijonske zaslužke na njegovih podjetjih. Pod Cerarjevo vlado se odlično godi tudi Urošu in Borisu Haklu, sinu in očetu, ki sta s Polaničem sorodstveno povezana, pregledali pa smo tudi “stare zaloge”, ki so si jih nagrebli še v času Pahorjeve vlade. Očitno je, da denar iz t.i. pomurskega zakona, kar 272 milijonov evrov!, ni šel izključno za razvoj regije, ampak se je porazgubil tudi po različnih žepih prekmurskih tajkunov. Denar iz državnih poslov pa nato uporabijo za prevzeme medijev, saj je družina Hakl lastnica časopisne hiše Večer, navijaškega glasila Židanove stranke SD.

Družina Hakl predstavlja del prekmurske hobotnice, njene lovke pa sežejo vse do najvišje državne politike. Sin Uroš Hakl se ukvarja z mediji, oče Boris pa je del močne gospodarsko politične elite. Da to drži, priča revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega izhaja, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili, piše v poročilu. Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno.

Kar 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni bilo uporabnega
Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. V enem od aneksov je bilo namreč določeno, da je podlaga za izstavitev računa “v vrednosti 80 odstotkov od pogodbene vrednosti za vzpostavitev informacijskega sistema in migracije starih podatkov prevzemnega zapisnika o funkcionalnem delovanju modula za zdravila in z njim povezanih modulov ter modula v produkcijskem okolju.” Hkrati še piše, da v prevzemnem zapisniku, da bo izvajalec odpravil odstopanja v modulu, medtem pa so v podjetju že izstavili račun v višini 103.680 evrov, ne da bi prej odpravili odstopanja. Še več, avgusta 2013 sta Agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo plačilo že izvedeno v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega.

Kdo je Haklovim uredil dober posel za malo dela?
Glede na to, da je družina Hakl visoko na družbeni lestvici s poznanstvi z najbolj vplivnimi poslovneži v Prekmurju, tovrsten posel z državno agencijo ni slučaj. Spomnimo, da je Boris Hakl svak prekmurskega tajkuna in enega najbogatejših Slovencev iz kroga Kučanovega foruma 21 Stanka Polaniča, ki je prav tako solastnik podjetja Hakl IT d.o.o. V Polaničevem podjetju Panvita d.d., ki se tudi najde med solastniki podjetja Hakl IT, pa je nekoč služboval tudi večni minister za kmetijstvo in predsednik stranke SD Dejan Židan. Za pravo politično smer v celotni zgodbi in vez s politiko pa je poleg Židana v tem delu skrbel še Andrej Horvat, nekdanji državni sekretar v Pahorjevi vladi, nato pa osumljen korupcije in storitve kaznivih dejanj. Premoženje družine Polanič so v Financah že leta 2011 ocenili na 42 milijonov evrov, nato kot 26. najbogatejšega Slovenca, imenujejo jih tudi kralji Prekmurja, ki “bogatijo z agencijskimi delavci”, redno zaposlenih v svojih družbah imajo namreč vse manj.

Da je podjetje Borisa Hakla dobilo posel na evidentno sumljiv način, se ni zgodilo prvič. Pred leti je časnik Finance pisal, da je Hakl IT dobil donosen posel z Lekarno Ljubljana brez javnega razpisa. Javno podjetje Lekarno Ljubljana je takrat vodil še razvpiti Jankovićev deček Marko Jaklič, Haklovo podjetje pa je bilo izbrano na podlagi pogajanj, saj naj bi imelo takrat izključne pravice na programski opremi.

72 milijonov evrov je delil Andrej Horvat iz Židanove stranke, ki mu KPK očita kilentelizem in skorumpiranost
Z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji iz januarja 2010, časa Pahorjeve vlade, so se nekateri pomurski in prekmurski tajkunski baroni še dodatno okrepili, med njimi izdatno ustanovitelj imperija Panvita Stanko Polanič. Pahorjeva vlada je namreč s t. i. pomurskim zakonom temu delu sicer obubožane države namenila 272 milijonov evrov neposredne državne pomoči, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, kjer je država povrnila kar 70 odstotkov stroškov novo zaposlenega. Nadalje je bila za 70 odstotkov znižana davčna osnova za plačilo davka iz dobička, denar je šel še za medpodjetniško izobraževanje, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter oskrbo s pitno vodo. Denarja je bilo na voljo dovolj, 272 milijonov evrov je na primer protivrednost okrog 1.800 stanovanjskih hiš ali okrog 20 letnih proračunov povprečne slovenske občine. To je bil tudi odličen zastonjkarski vir, poleg tega, da so za svoje megalomanske načrte denar pobirali še iz bank, ki jih zdaj saniramo vsi davkoplačevalci. Vendar, pri delitvi denarja je imel z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično vlogo tudi tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke. Takratni vladni predsednik Pahor ga je sicer kmalu umaknil z mesta vodje projektne pisarne, razlog je bilo pismo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Horvata zelo obremenjevalo. Po dostopnih podatkih so mu očitali tudi veliko mero klientelizma, osebne prijateljske zveze pa naj bi bile pokrite tudi s skorumpiranostjo pri delitvi finančne državne pomoči. Oktobra 2011 je prišlo do več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana, kriminalisti so med drugim preiskovali tudi Horvatovo pisarno v vladni službi za lokalno samoupravo.

Polanič obvladuje tudi podjetje Pomgrad, kjer je nadzornik, njegov sin Iztok pa je predsednik uprave tega podjetja. Njegov drugi sin Peter pa zastopa podjetje Panvita, mesna industrija Radgona, d.d. Že Finance so pred časom pisale, da “oče predaja žezlo sinovoma”, a to v resnici ne drži, saj iz ozadja še vedno vse niti, pa čeprav “le” kot nadzornik, vleče oče Stanko. Še posebej dobro pa se jim godi v času Cerarjeve vlade. Pomgrad ima namreč stalne prilive že ves čas, še posebej pa izstopata leti 2015 in 2017, ko mu je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nakazalo sledeče zneske:

• marec 2015: 1,3 mio evrov,
• april 2015: 1,68 mio evrov,
• maj 2015: 3,19 mio evrov,
• junij 2015: 3,48 mio evrov,
• julij 2015: 2,48 mio evrov,
• avgust 2015: 2,30 mio evrov,
• september 2015: 2 mio evrov,
• november 2015: 2,5 mio evrov,
• december 2015: 8 mio evrov.

Pomgradu pa se je odlično godilo tudi v letu 2017, kjer so na račun prav tako iz omenjenega Cerarjevega ministrstva kapljali milijonski zneski. Še posebej izstopa december 2017, ko jim je Ministrstvo za infrastrukturo nakazalo kar 4,578 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Seveda jih omenjeno ministrstvo izdatno financira tudi v letu 2018, razkriva spletna stran Erar. Poleg omenjenih zneskov jim je milijonska nakazila poslala tudi družba DARS. Kot razkriva Erar, je Pomgrad dobil posle s tem državnim podjetjem šele, ko je oblast prevzela “načelna” Cerarjeva vlada:

Uroš Hakl obvladuje medije

Hakl, Cerar

Uroš Hakl je skupaj s Sašem Todorovićem kupil časnik Večer za milijon evrov. Spomnimo, v lasti ima 40 odstotkov Večera, skupaj z očetom Borisom, lastnikom podjetja Hakl & Hakl d.o.o., ki ima v lasti 19,9 odstotkov Večera in je lastnik Zavoda PISK, Maribor in Podjetja za informiranje Murska Sobota, d.o.o. Polanič obvladuje vrsto podjetij, preko družine Hakl pa obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Poleg tega je Uroš Hakl preko Večera kupil blagovne znamke propadlega podjetja Delo Revije. Večer je tako pridobil blagovne znamke kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta. Uroš Hakl naj bi bil tudi med ovadenimi pri delitvi denarja iz t. i. pomurskega zakona, ki ga z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično odigral tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke.

Nova24TV

The post KAM GRE VAŠ DENAR? V žepe Hakla in Polaniča, pomaga pa Židan appeared first on skandal24.si.

Predsednik SD Dejan Židan je minister za kmetijstvo, Dušan Olaj, ki ga vidi kot ministra za gospodarstvo, pa je tovarno Duol na Brezovici pri Ljubljani postavil na najboljšem kmetijskem zemljišču, razkrivajo javno dostopne evidence. Kako je Olaju na takšnem zemljišču sploh uspelo postaviti tovarno, ni znano.

Sam sicer živi v katastrski občini Trnovsko predmestje v Ljubljani, na domačem naslovu pa ima od lani tudi s. p. za poslovno svetovanje.

Javno dostopne evidence razkrivajo, da je Olajeva tovarna na kmetijskem zemljišču.

Zadolžen do vratu

Zemljišče, kategorizirano kot najboljše kmetijsko zemljišče, je Duol inženiring kupil od podjetja Domoprema leta 2003. Duol Inženiring se je najprej zadolžl pri Reiffeisen Krekovi banki.

SD-jev kandidat za vodenje gospodarskega resorja, vsaj sodeč po tem, kar piše v javno dostopnih evidencah, po posojila hodi izključno v Maribor. Trenutno ima na podjetje vpisano maksimalno hipoteko Nove Kreditne banke Maribor. Terjatev znaša 965 tisoč evrov, pri čemer podatka, do kdaj jo mora Olajevo podjetje poravnati, ni, temveč je v rubriki tip dospelosti zapisano le »do odpoklica «. Skupna vrednost vseh nepremičnin v lasti Duol Inženiringa je po oceni geodetske uprave (Gurs) 337 tisoč evrov. Torej tretjina zneska, za katerega je zavarovana hipoteka NKBM.

Na parceli pa ima predkupno pravico tudi KBS Banka s sedežem v Mariboru, in sicer »Na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 20. 12. 2001 z overjenim vknjižbenim dovoljenjem z dne 10. 11. 2016, okvirne kreditne pogodbe z dne 19. 12. 2006 in odpravka notarskega zapisa opr. št. SV 676/06 pooblastila z dne 30. 5. 2006 se vknjiži predkupna pravica.«

Geodetska uprava vrednost Duolovih nepremičnin ceni na 337 tisoč evrov, banki mora odplačati še skoraj milijon evrov.

Milijonski posel v Novem mestu

Olajev Duol je v zadnji 15 letih s proračunom oziroma njegovimi porabniki ustvaril za 7,7 milijona evrov prihodkov.

Aplikacija protikorupcijske komisije Erar razkriva, da so kar 5,780 milijona evrov zaslužili z ministrstvom za obrambo, ki ga je v zadnjem mandatu vodila ministrica iz kvote SD Andreja Katič. V času, ko je vodil obrambno ministrstvo današnji koalicijski partner SD Karl Erjavec iz stranke DeSUS so na račun Duol Inženiringa nakazali tudi po milijon ali, kot denimo februarja 2006, celo 1,6 milijona evrov.

Letos so dobili zajetno javno naročilo v Novem mestu, težko kar 1,378 milijona evrov. Javno naročilo zajema desetletni najem dvojne membrane za nadtlačno pokritje dvorane Olimpijskega vadbenega centra Češča vas v Novem mestu in vse druge opreme, opredeljene v razpisni dokumentaciji.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Kako je Olaj iz SD na najboljši kmetijski zemlji postavil tovarno appeared first on skandal24.si.

Javno dostopni podatki razkrivajo, da se v Sloveniji dogaja pravi razcvet iranskega kapitala. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so bila v Sloveniji odprta štiri podjetja, ki so ustanovljena z iranskim kapitalom. V letu 2017 je iranski kapital v Sloveniji odprl 14 podjetij, kar pet jih je na istem naslovu, kot je razvidno iz tabele, ki na naslednjih straneh prinaša natančne podatke, kje v Sloveniji rastejo iranska podjetja, kdo so ustanovitelji, kdo lastniki in kdo zastopniki teh podjetij.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odkrila, da je bila v največji slovenski državni banki v času vladavine Boruta Pahorja (SD) v koaliciji z »novo stranko « Zares Gregorja Golobiča, LDS s Katarino Kresal kot novim obrazom in stranko Karla Erjavca DeSUS oprana več kot milijarda iranskega denarja, končuje z delom. Zdaj je že jasno, da je denar večinoma prihajal iz Export Development Bank of Iran, za katero so na mednarodnem trgu veljali omejevalni ukrepi zaradi domnev, da je bila banka povezana z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja, povezana naj bi bila tudi s plačili, povezanimi z orožjem za množično uničevanje, hkrati pa naj bi bila tista, ki zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti v okviru iranskega obrambnega ministrstva.

Pet iranskih podjetij Pod hribom

Tudi pri podjetjih, ki jih Iranci danes ustanavljajo v Sloveniji, najdemo povezavo z državno NLB. Kar pet iranskih podjetij ima sedež na naslovu Pod hribom 55 pod ljubljanskim Rožnikom na obrobju stanovanjske soseske Šiška. Zemljiška knjiga razkriva, da je lastnik nepremičnine na naslovu Pod hribom 55 podjetje Energoplan, znano po projektu gradnje (nikoli dokončanih) Stožic, kjer so z Mestno občino Ljubljana (MOL) sodelovali v okviru javno-zasebnega partnerstva in končali v prisilni poravnavi, kot je pred dnevi pred prej omenjeno preiskovalno komisijo o bankah dejal nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka.

Pod hribom 55

Nepremičnina na naslovu Pod hribom 55 ima pestro zgodovino, priča zemljiška knjiga. 3. marca 2010 je bila obremenjena z desetimi milijoni evrov hipoteke. Na nepremičnino jo je vpisala NLB. Okrajno sodišče v Ljubljani je decembra 2013 dovolilo zaznambo izvršbe v skupni vrednosti več kot 11,5 milijona evrov s pripadki. Novembra 2016 je bila pri hipoteki zabeležena sprememba, in sicer izbris 11,5-milijonske izvršbe. 3. marca 2011 je bila na naslovu Pod hribom 55 vpisana hipoteka NKBM v višini treh milijonov evrov. Še vedno sta vpisani tudi hipoteki, težki 144 tisoč evrov, Deželne banke Slovenije, in 18 tisočakov celjskega podjetja za najem in prodajo kontejnerjev A1 Containter, od marca 2015 pa je vpisana še hipoteka za zavarovanje terjatve družbe Iskra Impuls iz Kranja. Zanimivo je, da ima le 200 metrov od naslova Pod Hribom 55 sedež podjetje Riko, ki ga vodi Janez Škrabec, član upravnega odbora Foruma 21 (predsednik katerega je še vedno Milan Kučan). Škrabec je Pahorju, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB predsednik vlade – pred poslanskimi preiskovalci pa je dejal, da je bil problem meje s Hrvaško zanj tako pereč, da Sovinih poročil z opozorili na sume pranja iranskega denarja za potrebe financiranja mednarodnega terorizma pač niti ni prebral –, pomagal v kampanji za lanske predsedniške volitve, ko mu je na domačiji v Hrovači organiziral predvolilno srečanje. Poročilo o financiranju lanskoletnih kampanj predsedniških kandidatov je razkrilo tudi, da je Škrabec Pahorjevo predvolilno kampanjo tudi finančno podprl. Škrabec je sicer odkrit podpornik sodelovanja z Iranom, oktobra 2016 pa je v medijih celo napadel zadržanost bank, da bi posojale denar za njegove iranske posle. In če Riko ni mogel v Iran, je pač Iran prišel v Ljubljano.

Na hišni številki Pod hribom 55 od lani deluje pet iranskih podjetij. Le 200 metrov stran je sedež Škrabčevega Rika.

Dve slovenski imeni povezujeta številne

Vseh pet iranskih podjetij, ki delujejo na naslovu Pod hribom 55, je bilo ustanovljenih julija in avgusta lani. Čeprav gre za precej različne dejavnosti (dve sta registrirani za posredništvo pri prodaji živil, pijač in tobačnih izdelkov, po eno pa s proizvodnjo pip in ventilov, trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami ter materiali, peta pa je turistična agencija), vse povezuje tudi eno slovensko ime. Pri vseh se, večinoma za krajše obdobje, kot zastopnik pojavlja Pavel Furlan. Poleg Furlana se pri treh iranskih podjetjih v Sloveniji pojavlja tudi ime Andreja Hočevar. V vseh treh primerih gre za letos ustanovljena podjetja, Hočevarjeva pa nastopa kot direktorica. Tretje ime, ki se pojavi pri štirih lani ali letos v Sloveniji ustanovljenih podjetjih, pa je Dieter Christian Rischawy. Tudi on v podjetjih nastopa kot direktor.

Iransko davčno svetovanje

In s čim se Iranci ukvarjajo v Sloveniji v komaj ustanovljenih podjetjih oziroma s čim se nameravajo ukvarjati? S perzijskimi preprogami le redki. Z eno od trgovin na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, je po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar sodelovalo tudi ustavno sodišče, ki je za tisoč evrov opravilo nakup pri družbi Pars Caspic, ki deluje na Gornjem trgu 12 v Ljubljani. Decembra 2016 so pri njih očitno kupili perzijsko preprogo. Sicer pa se Iranci v Sloveniji ukvarjajo s posredništvom v prometu z nepremičninami, oddajanjem in obratovanjem lastnih in najetih nepremičnin, letos so odprli zobozdravstveno in zdravstveno dejavnost ter trgovanje s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi potrebščinami ter materiali. Najbolj nenavadno, vsaj če še velja, da je treba za izvajanje dejavnosti poznati slovensko zakonodajo, pa je brez dvoma podjetje Hesta s Slovenske ceste v Ljubljani, ustanovljeno novembra lani. Dejavnosti, ki so jih registrirali, so računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post EKSKLUZIVNO RAZKRITJE: Islamski kapital preplavlja Slovenijo appeared first on skandal24.si.

Najuspešnejši družini na javnih razpisih v Sloveniji, Hakl in Polanič, sta od države v zadnjem desetletju prejeli že na stotine milijonov. Polaničeva Panvita je obogatela v času Židanovega ministrovanja, s pomočjo Goluba pa bi Haklovi svoj informacijski sistem radi spravili v vse slovenske lekarne.

V prejšnji številki tednika Škandal24 (povezava) smo opisali povezave prekmurske gospodarske elite, ki segajo do samega vrha slovenske politike. Vplivni družini Polanič in Hakl, ki imata v lasti več različnih podjetij, sta poslovno in zasebno povezani s podpredsednikom vlade in kmetijskim ministrom Dejanom Židanom. Politični vpliv in moč denarja prekmurski gospodarski in politični eliti omogočata, da si sami krojijo svojo usodo; s pomočjo Lekarniške zbornice Slovenije in njenega predsednika Mirana Goluba želijo informacijski sistem podjetja Hakl IT (podjetje v lasti Haklovih in Polaničevih) spraviti v vse lekarne v Sloveniji, ustvariti popolni monopol na trgu lekarniških informacijskih storitev in s tem služiti ogromne vsote državnega denarja. Kar pa jim s pomočjo trdnih političnih zvez že odlično uspeva. Tudi druga podjetja v lasti Polaničevih pridno črpajo milijone iz državne blagajne.

Hakl IT z informacijskimi storitvami največ denarja zasluži z Lekarno Ljubljana in Pomurskimi lekarnami.

Posel je najboljši v Pomurju

Informacijski sistem podjetja Hakl IT uporablja precej javnih lekarn v Sloveniji. Dobršen kos prihodkov si Haklovi in Polaničevi prislužijo na račun Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, nad katerimi roko drži prvi mož prestolnice Zoran Janković. V zadnjih desetih letih je z naslova Ljubljanskih lekarn k prekmurski gospodarski eliti steklo skoraj 2,5 milijona evrov. Zanimivo pa je, da sta podjetji Hakl IT in Hakl & Hakl skupaj od Pomurskih lekarn prejeli 3,1 milijona evrov, čeprav so Pomurske lekarne znatno manjši zavod od ljubljanskega; v Pomurju imajo 15 lekarn, medtem ko ima zavod Lekarna Ljubljana kar 53 poslovalnic v Osrednjeslovenski regiji. Pričakovali bi, da od manjšega zavoda prejmejo manj denarja, a to za Haklove ne velja, saj imajo v severovzhodni Sloveniji, od koder izhajajo, največji vpliv in največ poslov.

Odkar je Dejan Židan nastopil kot kmetijski minister, Panvita prejema velike vsote državnega denarja, pred tem pa med ministrstvom in podjetjem ni bilo transakcij.

Židan kot bankomat Panvite

Kmetijski minister Dejan Židan je kot bankomat za prekmursko gospodarsko elito, s katero prijateljuje.

Polaničevim pa državnih milijonov ne prinese samo dobro poslovanje podjetja Hakl IT. To je le kaplja v globoko morje njihovih velikih podjetij, s katerimi so izjemno uspešni na javnih razpisih. Eno izmed teh je Skupina Panvita, kamor spada več podjetij, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi kmetijskimi panogami, kot so živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo, pridelava hrane in podobno. Predsednik uprave Panvite je bil leta 2007 Dejan Židan, vse dokler ni 2010. nastopil kot kmetijski minister. Ob tem pa se pojavi zanimivo dejstvo: Panvita je z letom 2010 začela prejemati sredstva kmetijskega ministrstva, pred letom 2010 pa portal Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja, ne beleži nobenih transakcij med ministrstvom in pomurskim podjetjem. V letih Židanovega ministrovanja, torej od leta 2010 do danes, je Panvita z naslova kmetijskih subvencij prejela vrtoglavih 19 milijonov evrov. Ob tem je treba omeniti tudi največje podjetje Polaničevih, Pomgrad, d.d., gradbeno podjetje, ki je prav tako prvak v zmagah na javnih razpisih. Od države je družba prejela že skoraj pol milijarde evrov, največ od ministrstva za infrastrukturo in Darsa, zelo visoko med Pomgradovimi plačniki kotirajo tudi občine Puconci, Ljutomer, Beltinci, Lendava, Gornja Radgona, Murska Sobota … Naključje?

The post IZ TISKANE IZDAJE: Židanovi bogatuni iz Pomurja appeared first on skandal24.si.