Ljubljanski časopis Dnevnik, katerega lastnik je tajkun Bojan Petan, se je v zadnjih dneh in dogajanju okoli obletnice pokola v Srebrenici zreduciral v medij, ki natisne stališča stranke SD oziroma njene prve napadalke Tanje Fajon, prijateljice Petanove hčere Petre Petan.

www.dnevnik.si

Ob tem pa vendarle ne moremo spregledati, da je med najbolj dobesednimi zagovorniki idej Fajonove in njene stranke medij, ki je v začetku julija objavil sluzav zapis o vdovi srbskega kriminalca Želja Ražnatovića Arkana, ki so ga Združeni narodi obdolžili zločina proti človeštvu, in sicer za grozote, ki so bile storjene civilnim prebivalcem v Vukovarju in v Bijeljini.

Arkanove paravojaške enote so na svojih krvavih pohodih na Hrvaškem ubijale civiliste in kradle. Arkan naj bi bil odgovoren za pokol na Ovčari, kjer so likvidirali vojne ujetnike, civiliste in bolnike iz vukovarske bolnišnice.

Petanov SD-jevski bilten v članku objokuje zločinčevo vodovo Ceco Ražnatović, češ, kako naj po takem orlu, kot naj bi bil njen zločinski mož, spi z golobi. Brez omembe, da gre za kriminalca, razvpitega ne zgolj v regiji, ampak po vsem svetu. Posnetek strani si lahko ogledate v okvirju.

“Ceca Ražnatović je bila pomemben simbolen del zločinskega projekta njenega soproga Željka Ražnatovića Arkana,” so leta 2011 zapisali pri hrvaškem Jutarnjem listu o ženski, za dobrobit katere skrbijo pri Petanovih.

Vukovar je napadla vojska 40.000 mož, branilo ga je kašnih 2000 vojakov.

The post Tajkun Petan, ki izdaja strankarski bilten prve napadalke SD Fajonove, medijsko promovira vdovo srbskega vojnega zločinca appeared first on skandal24.si.

Eden ključnih obtoženih v aferi prekmurski razvojni zakon iz časa vlade Boruta Pahorja, Uroš Hakl, je na spletni strani javne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, naveden med zaposlenimi. Hakl in zloglasna druščina so osumljeni nezkonite porabe proračunskega denarja iz tako imenovanega pomurskega zakona, tožilstvo je zahtevo za sodno preiskavo vložilo leta 2015.

Da je bil Hakl dve leti kasneje imenovan v funkcijo na fakulteti, je razvidno tudi na posnetku spletne strani, ki si jo lahko ogledate v nadaljevanju.

Vir: epf.um.si

Kaj Hakl predava, na spletni strani fakultete ni mogoče razbrati, saj povezava na njegov profil ne deluje. So pa še vedno javno dostopni podatki o aferi, ki je izbruhnila leta 2011, o kateri je takrat poročal tudi Večer, katerega polovični lastnik je kasneje postal Hakl. Hakl in druščina naj bi si neupravičeno premoženjsko korist pridobili s spornimi posli pri porabi državnega denarja za razvoj Pomurja. In to v času, ko je bilo to gospodarsko in socialno zaradi stečaja Mure na kolenih. V času afere je bil Hakl zaposlen na Pristopu.

Nepremičnine in slabo poslovanje

Uroš Hakl ni samo solastnik Večera, katerega vse manjši doseg rešuje z združevanjem z ljubljanskim Dnevnikom, z očetom Borisom je tudi solastnik podjetja Hakl&Hakl, ki se sicer lahko postavi z ljubko hiško v Triglavskem narodnem parku, ki jo vidite na zgornji fotografiji, 11 minut hoje oddaljene od Bohinjskega jezera, ki so jo za več kot 300 tisoč evrov kupili leta 2016 – več si lahko preberete na povezavi, a so poslovni rezultati podjeta za nekoga, s komer se postavlja Ekonomsko-poslovna fakulteta, precej sramotni. Lansko leto so končali v rdečih številkah, bonitetna ocena E2 pa je vse prej kot optimistična. Več v tabeli spodaj.

Vir: Gvin

Da se Hakl s svojo mrežo podjetij pred združitvijo z Dnevnikom fokusira na nepremičnine, pa smo razkrili že poleti. Zgradba, v kateri je zaenkrat še sedež Večera, je bila prenešena na drugo Haklovo podjetje, ki pa ima sedež v Ljubljani. Več na povezavi.

The post Na seznamu zaposlenih javne ekonomske fakultete medijski tajkun Uroš Hakl, osumljen nezakonite porabe proračunskega denarja appeared first on skandal24.si.

Padca prodanih naklad, zaradi katerih naj bi se medijski hiši Dnevnik in Večer združili, naj bi s seboj prineslo tudi odpuščanja novinarjev.

Novinarji v uredništvu Večera, katerega odgovorni urednik je Matija Stepišnik, slabe poslovne rezultate že čutijo na svoji koži. Povedali so nam, da so jim že nižali plače, nekaterim celo za 20 odstotkov.

In medtem ko so prve žrtve slabega poslovanja navadni novinarji, se lastnik Večera Uroš Hakl še vedno lepo debeli in uživa v razkošju. Njegova družina si je pred dvema letoma za 307 tisoč evrov omislila vikend v Triglavskem narodnem parku, poglejte ga na povezavi, To ni Haklova edina nepremičnina za užitek, imajo še eno na hrvaškem otoku Krk. Sosedje pripovedujejo, da so jo pred leti kupili “na keš.”

Lastnik Dnevnika je tajkun Bojan Petan, ki je moral zaradi spornega lastninjenja Term Čatež pred sodnika, s skupino DZS pa je ustvaril založniško-medijsko-turistični imperij, ki obvladuje deleže v precej pomembnih slovenskih podjetjih, ko so Terme Čatež in Marina Portorož ter časopis Dnevnik in podjetje Delo prodaja. Ko je letos marca pričal pred parlamentarnimi preiskovalci, ki so ugotavljali vzroke in odgovornost za bančno luknjo, je javnost izvedela, da na dan zasluži kar 1861 evrov neto. »Vodenje štirih firm s 1000 pritiski« po besedah Petana prinese tudi to, da se človek praktično odpove družinskemu življenju. Kar je nekoliko privlečeno za lase, saj tudi žena Petana Ada de Costa Petan sedi v nadzornih svetih njegovih firm, tako da z okrnjenim družinskim življenjem najbrž ni toliko težav. Petan se menda rad druži tudi z mladimi kolegicami.

Podobno kot odgovorni urednik Dnevnika Darijan Košir, ki se je v času, ko je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, toliko družil s sodelavkami, da je druženje (šušljalo se je, da v motelu na obrobju Ljubljane) obrodilo tudi sadove. (Bivšo) ženo in družino pa je zmenjal za sodelavko.

The post Združevanje Dnevnika in Večera: med Stepišnikovim novinarji že prve žrtve appeared first on skandal24.si.

“Če bi Slovenci spremljali samo njihove medije, bi še danes živeli v prepričanju, da živijo v Jugoslaviji,” se glasi sporočilo videoposnetka, ki naniza urednike osrednjih medijev, zaradi katerih Slovenija ne naredi preskoka med uspešne in ugledne države. Vse to spremlja jugoslovanska glasba iz nekdanjih svinčenih časov.

Tjaša Slokar Kos – urednica informativnega programa POP TV, Miran Lesjak – odgovorni urednik Dnevnika, Mojca Pašek Šetinc – urednica dnevno informativnih oddaj na RTV, Miha Lampret – direktor Radia Slovenija, Pavel Vrabec – programski direktor POP TV in Kanala A, Matija Stepišnik – odgovorni urednik Večera, Manica Ambrožič Janežič – urednica informativnega programa RTV ter Uroš Urbas – odgovorni urednik Dela so glavne tarče videoposnetka, ki jih ob spremljavi južnjaške glasbe postavlja v nekdanje socialistične čase.

Nova24TV

The post VIDEO: Glavni piškotkarji so jugonostalgiki appeared first on skandal24.si.

Po naših informacijah so vodilni na mariborskem Večeru, ki mu naklada vztrajno pada, zaskrbljeni tudi nad neuspehom od mrtvih vstalega Totega lista. Projekt predvolilnega obračuna s političnimi nasprotniki Židanove SD ima več težav. Pojdimo po vrsti. 

Najprej se je zataknilo pri bralcih. Starejši bralci Večera, ki jim je Toti list ostal v spominu po svoji res hudomušni vsebini, kjer so si tudi v »svinčenih časih« privoščili kakšno pikro na račun enopartijskega sistema, so nad novo izdajo najstarejšega satiričnega lista v Sloveniji predvsem razočarani. Tudi zato, ker zanj pišejo ljudje, ki nimajo smisla ne za satiro ne za humor. V besedilih je tako mogoče najti zgolj obračun s političnimi nasprotniki Židanove SD in obračun z lokalnimi mediji, ki imajo veliko večji doseg in branost kot pamflet starih ideoloških sil, v kar se spreminja (bolje: ostaja na liniji) vse bolj nizkonakladni Večer.

Norčevanje iz ogroženosti ljudi

Toti list je praktično ilegalni medij, saj z njim na Večeru kršijo Zakon o medijih.

Kako nizko lahko padeš v poskusu »satire«, se je izkazalo na začetku aprila z objavo »članka« v Totem listu z naslovom Pozor, vljudni migrantski vlomilci. Njihov posmeh je bil namenjen vsem ljudem Bele krajine, ki živijo ob Kolpi na slovensko-hrvaški meji. Prav to mejo zadnje mesece prečka vse več ilegalnih migrantov, kar je potrdila tudi lokalna policija in s kamero posnela ekipa Nove24TV. Ti ilegalni migranti vdirajo na dvorišča domačinov in nekateri med njimi tudi v njihove domove. Vendar Večerovci tega iz svojih toplih pisarn z razgledom na »mariborsko dnevno sobo« seveda ne vidijo. Le kako bi, Bela krajina je za njih »tam nekje spodaj« …

Norčevanje iz zakona

Večerov Toti list pa se ne norčuje le iz političnih nasprotnikov Židanove SD, naslednice nekdanje ene in edine komunistične partije, ampak se norčuje tudi iz veljavnih slovenskih zakonov. A ne samo to – tudi spoštuje jih ne. La kako lahko to razumemo drugače, saj namreč odgovorni na Večeru (kar štirje direktorji: Sašo Todorović, Uroš Hakl, Miha Klančar in Aleksander Bratina ter Matija Stepišnik kot odgovorni urednik) spletne izdaje totilist.si niso vpisali v Razvid medijev, kot to zahteva Zakon v medijih v svojem 12. členu: »Izdajatelj mora pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid.« Tako moramo bralce tega kvazisatiričnega brezplačnika opozoriti, da pravzaprav berejo ilegalen medij. In kaj na to pravijo na Inšpektoratu RS za kulturo in medije? Odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli, ne dvomimo pa, da bo zagotovo zanimiv!

BIZARNO: V ČLANKIH SE SKLICUJEJO SAMI NASE

Andrej Bedek rad citira Andreja Bedka in Večer to podpira ter objavlja (foto: Facebook)

V Večeru smo lahko prebrali tudi ta citat: »Kot poroča Vestnik, so kriminalisti po neuradnih, a zanesljivih informacijah obe preiskavi opravili zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 176. členu kazenskega zakonika (KZ).« Avtor članka v Večeru je bil Andrej Bedek, ki se je skliceval na novinarja Andreja Bedka (Vestnik). Da je bizarnost še večja, je novinar Andrej Bedek (Večer) citiral novinarja Andreja Bedka (Vestnik) in ob tem kot Andrej Bedek (Večer) še poročal o tem, kar je poročal Andrej Bedek (Vestnik). Bedno od Bedka in Večera!

PRED PRODAJO?

Bojan Petan

Sicer pa imajo po naših podatkih lastniki Večera na mizi ponudbo za odkup Večera s strani drugega medijskega tajkuna, predsednika uprave DZS Bojana Petana, ki izdaja ljubljanski Dnevnik, prodaja pa naj bi se zgodila kmalu po volitvah. Večer bi tako postal še bolj marginalen, le malo večje dopisništvo Dnevnika. Se obetajo velika odpuščanja?

The post IZ TISKANE IZDAJE: Pri Večeru se požvižgajo na zakon appeared first on skandal24.si.

Prvo sanacijo bank zaradi bančne luknje je konec 70. let in v 80. letih prejšnjega stoletja povzročila stara garda »rdečih« direktorjev, nekoč oboroženih večinoma s pištolami, danes bogatašev. To so Janez Kocijančič, Herman Rigelnik, Uroš Aljančič, Silvo Gorenc, Janez Vipotnik in drugi.

Sanacija bank je davkoplačevalce pred slabega četrt stoletja stala najmanj 11,5 odstotka takratnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odkrivamo imena odgovornih.

Janez Vipotnik ml.

Meščansko vilo na Levstikovi 13 so po vojni komunisti nacionalizirali, v njej je živel Janez Vipotnik (na sliki v krogu). Njegov sin Janez Vipotnik ml. je kopal prvo bančno luknjo. V ozadju je vila na Levstikovi 15, kjer je danes sedež stranke SD.

Janez Vipotnik mlajši, med prijatelji znan kot Nano. V njegovem uradnem življenjepisu lahko beremo, da je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je kariero začel v podjetju Iskra Commerce, kjer je bil med drugim vodja izvoznega sektorja, finančni direktor in med letoma 1984 in 1990 tudi glavni direktor, nato pa je bil v obdobju med letoma 1990 in 1992 predsednik Iskre Holdinga. In zdaj pridemo do bistvenega. Dolgove zadnjih dveh podjetij, ki ju je vodil, so v prvi bančni sanaciji pokrili davkoplačevalci; znašali so več deset milijonov evrov oziroma nekaj manj kot štiri milijarde takratnih tolarjev.

Janez Vipotnik mlajši je prijavljen na naslovu Roke Road v Kenleyju, južnem delu širšega Londona.

In zato se je, očitno za »nagrado«, preselil v Iskrino skupno finančno podjetje Cranex v Švico in nato v Veliko Britanijo (še danes je prijavljen na Roke Roadu v Kenleyju v južnem delu Londona), se leta 2016 upokojil in se začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem, danes pa vedri, ne boste verjeli, v nadzornem svetu SDH, ki ga vodi razvpita Lidia Glavina, slovenska in italijanska državljanka, ki jo povezujejo z zamejskim finančnim konglomeratom KB1909, naslednikom zloglasne družbe Safti.

Herman Rigelnik

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri kopanju prve in druge bančne luknje, je našel domovanje pod Ljubljanskim gradom. Za povzročeno škodo ni nikoli odgovarjal.

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri prvi bančni luknji (Gorenje), je sodeloval tudi pri drugi (ACH). Namesto da bi stopil pred sodni senat, uživa v vili pod Ljubljanskim gradom. Tudi zaradi takšnih primerov so se povzročitelji zadnje sanacije bank počutili varne in nedotakljive, še posebno ljudje iz ozadja, ki jih prepoznamo kot nedotakljivo omrežje, povezano Kučanovim Forumom 21.

Dušan Šešok

Čeprav je država breme »gospodarskega prvaka«, kot je bila Iskra, prevzela na svoja pleča (beri: davkoplačevalce), je ta razpadla na manjša podjetja. Po tako očiščenih podjetjih je planil Dušan Šešok – velik del Iskre je danes v rokah tega nekdanjega finančnega ministra.

Janez Kocijančič

Največjo luknjo v bankah (160 milijonov evrov) je skopal Janez Kocijančič, ki je med letoma 1982 in 1993 vodil Adrio Airways. Zagrizenega komunista Kocijančiča ni treba posebej predstavljati: nekdanji šef ZKS, večkratni športni funkcionar, danes predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, svetovalec in eden najvplivnejših ljudi lobističnega dela udbomafijskega omrežja.

Največji dolžniki

Škodo je Sloveniji povzročila tudi Jugoturbina, sicer podjetje iz Karlovca, kjer je bil nekoč predsednik poslovodnega odbora in pozneje predsednik uprave Jozo Dragan (na sredini), danes partner Janeza Škrabca (levo) v Riku.

Največji dolžniki so pri prvi sanaciji bank bili: Adria Airways (okoli 160 milijonov evrov), Metalna (63 milijonov evrov), Talum (56 milijonov evrov), Videm Krško (55 milijonov olimpijevrov), Metalna (46 milijonov evrov), Jugoturbina (26 milijonov evrov) in Iskra Commerce (20 milijonov evrov). Največji dolžniki v odnosu na jamstveni kapital pa so pri Ljubljanski banki bili: Savske elektrarne, Slovenske železnice, TE Šoštanj, Petrol (Zemeljski plin), krška nuklearka NEK, SCT, Gorenje GA in Slovenske železarne, pri Kreditni banki Maribor pa Impol, EGS, Tam Bus in Paloma. Drugi veliki dolžniki so bili: Videm Krško (6,8 milijarde tolarjev ali 50 milijonov evrov), ki ga je v 80. letih vodil Silvo Gorenc, nekdanji šef slovenske Udbe; Metalna (5,8 milijarde tolarjev oziroma 44 milijonov evrov ), kjer je bil nekoč član poslovodnega odbora Herman Rigelnik; Talum (4 milijarde tolarjev ali 30 milijonov evrov), ki ga je 27 let vodil komunist Danilo Toplek, pozneje celo predsednik nadzornega sveta NKBM in človek, ki je bil tihi lastnik v številnih podjetjih; podjetje Iskra Commerce (2,6 milijarde tolarjev ali 20 milijonov evrov), ki sta ga vodila na začetku omenjeni Janez Vipotnik mlajši (njegova sestra je Miča Vipotnik, upokojena novinarka Dnevnika, brat pa Miha Vipotnik, režiser in pionir na področju videoumetnosti, ki živi na Levstikovi 13), sicer zagrizen balonar, in Ivan Marjek, ki je postal znan po sporni pogodbi z nekdanjim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom za dobavo letal in helikopterjev.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Prva bančna luknja – to so njeni »rudarji« appeared first on skandal24.si.

O tem, da se stanje na RTV Slovenija, našem osrednjem mediju, ki ga zaradi posebnega statusa financiramo davkoplačevalci, slabša, ni nobenega dvoma več. Predvsem informativni program tako na radiu kot tudi televiziji postaja bojno polje ideološkega džihada, zato je vse več nasprotnikov plačevanja obveznega RTV-prispevka.

A glavni razlog, zakaj toliko nasprotnikov, se skriva prav v obnašanju novinarjev. Verjetno se boste spomnili transparentov, ki so se pojavili na eni od sej programskega sveta, na enem od njih pa je pisalo »smrt janšizmu «, s čimer se je novinarski kolektiv na Kolodvorski postavil v skrajno bojevit položaj proti določeni politični opciji. Naši viri trdijo, da je dejanski kolovodja na informativnem programu razvpita Eugenija Carl. Junija lani je o obnašanju vplivnih novinarskih dam na svojem spletnem portalu pisal tudi Bojan Požar: »Taktika vseh teh treh novinark – Mojce Pašek Šetinc, Eugenije Carl in Jelene Aščić, mudžahedinke jim pravijo – je prav tako znana in že večkrat preverjena. Najprej usekajo na Facebooku ali Twitterju, sledijo opravljanja po hodnikih in pisarnah stavbe RTVS, potem se – kot na komando – vklopijo vedno isti mediji, najprej Mladina, Večer in Dnevnik, nato sledi obračun na programskem svetu ali znotraj vodstva RTVS.«

Sebastjan Jeretič

Notranji obračuni

Operacija nedavne zamenjave Igorja Pirkoviča, urednika TV Tednika, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi svojega novinarskega dela – famoznega intervjuja s hrvaškim ‘domoljubnim’ ali ‘ustaškim’ glasbenikom Markom Perkovićem – Thompsonom, samo potrjuje navedbe naših virov o tehniki dela in vplivu teh treh novinark na TV Slovenija. Očitno se s tem strinja tudi politični analitik Sebastjan Jeretič, na spletni strani ekoper.si je tako zapisal: »Nekoga, ki svoje osebne spore dviguje na raven vprašanja nacionalnega interesa, in vse, ki se ji pri tem ne klanjajo in sodelujejo, zelo hitro popljuva. Ko sem pred časom srečal kolege s tega javnega servisa, so mi tiho povedali, da so tisti, ki se me upajo povabiti na televizijo, zelo hitro deležni brutalnih pritiskov Eugenije Carl. In ker se njenega vpliva na vodstvu televizije bojijo, so se mi raje opravičili in prosili za razumevanje.«

Ime česa je Eugenija Carl?

Rosviti Pesek je bilo dovolj. Kdaj bodo sledili še drugi njeni sodelavci? Predvsem pa, kdaj bodo gledalci rekli »Dovolj je!« in množično prenehali plačevati prisilni davek — RTV-naročnino?

»Novinarka, ki svoje osebne zamere prenaša na ekrane nacionalne televizije, ki jo vsi plačujemo. To sem zelo brutalno doživel tudi na svoji koži. Eugenija Carl je javna uslužbenka, ki zlorablja svoj položaj. Morala bi dobiti odpoved, ne pa da se ji dopušča teroriziranje javne institucije,« je oster Jeretič, ki je spomnil, da je delovanje omenjene novinarke preseglo prag strpnosti njenih kolegov, in omenil primer Rosvite Pesek, ki se je odločno odzvala na zapis Carlove, ki se je obregnila ob vodenje Odmevov. Peskova je bila namreč deležna napada Carlove, ker je za komentar odstopa predsednika vlade vprašala vodjo opozicije. »V kateri normalni državi bi ena normalna novinarka kritizirala to, da se za komentar odstopa premierja vpraša šefa opozicije? V kateri normalni državi bi ena navadna novinarka imela pravico, da javno pljuva po uredniških odločitvah svoje televizijske hiše? V nobeni. Povsod bi dobila brco v rit in odpoved. Ko je bilo Rosviti Pesek dovolj in je na Facebooku to tudi napisala, je Eugenija Carl jasno razkrila, kaj jo moti. Moti jo, da si na državni televiziji, ki jo plačujemo z obveznim davkom, nekdo za mnenje upa vprašati nekoga, ki ga ona sovraži, pa četudi gre za vodjo opozicije in enega glavnih favoritov za zmago na letošnjih volitvah. A ne samo to, moti jo tudi – in v tem delu sem se prepoznal tudi sam, pa upam, da nisem preveč prevzeten –, ko za komentiranje vabijo tiste, ki so javno žalili in diskreditirali novinarje (beri: njo osebno). Moti jo torej, ker drugi novinarji državne televizije korektno opravljajo svoje delo, namesto da bi osebne zamere ene njihove kolegice prevladale nad profesionalnostjo,« je omenjeni primer komentiral Jeretič.

Zaposlenih več kot 2000 ljudi

Glede na povprečno neto plačo Slovenci plačujemo nadpovprečno višino RTV- prispevka.

Je torej sploh presenetljivo, da vedno več ljudi obrača hrbet nacionalnemu mediju, ki čedalje bolj postaja kopija severnokorejske televizije, zavoljo česar odrekajo legitimnost zakonski podlagi za plačevanje RTV-prispevka? RTV Slovenija ima v evropskem merilu daleč največ zaposlenih na število prebivalcev, če jo primerjamo z drugimi javnimi RTV-ustanovami drugod po Evropi. Slovaška s 5,5 milijona prebivalcev je imela pred dvema letoma na svoji javni televiziji zaposlenih nekaj čez 300 ljudi, Grčija s skoraj 11 milijoni prebivalcev nekaj več kot 600 ljudi, medtem ko imamo v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev na javni televiziji zaposlenih več kot 2000 ljudi! 

The post IZ TISKANE IZDAJE: Medijski “džihadisti” s Kolodvorske appeared first on skandal24.si.

Kdaj si bodo upokojenci lahko privoščili tako luksuzno življenje, kot si ga Eva, hči Karla Erjavca? 

Kaj bi dali upokojenci, ki životarijo iz meseca v mesec, da bi le en dan stopili v čevlje hčerke Karla Erjavca Eve Erjavec? Samo v zadnjem letu je na svojem profilu na Instagramu razkrila, kako bogato in polno živi. Slike s peščenih plaž, pred slavno mošejo Hagia Sofia v turškem Istanbulu, s kozarcem vina v elitni restavraciji s pogledom na most čez Bospor, z martinijem na osrednjem trgu Piazza del Duomo v Milanu …

Erjavec je stari lisjak, ki je že dolgo časa prisesan na seske v državnih jaslih. Bi njegova hčerka uživala takšno življenje na visoki nogi, če njen očka ne bi bil politik?

Njenemu luksuznemu življenjskemu slogu se seveda podajo tudi primerni hobiji. Tako lahko na njenem profilu na Instagramu zasledimo, da obožuje tenis, nakupovanje in seveda obedovanje v restavracijah, kamor zaradi zasoljenih cen zahaja le slovenska smetana. Namesto da bi živela po načelih, ki jih za svojo stranko zagovarja njen oče Karl Erjavec, pa Eva dokazuje, da je le še ena izmed otrok levičarskih družin, ki se navzven predstavljajo kot zagreti zagovorniki pravic revnih in zatiranih, v ozadju pa se predajajo perverznemu življenju na visoki nogi.

Popravljal bi krivice, ki jih je zakuhal DeSUS

In medtem ko Eva mede slovenske moške, med drugim naj bi bila v zvezi celo s Sebastjanom Cimirotičem, Karlu zadnjih nekaj let uspeva, da upokojenci verjamejo njegovemu mlatenju prazne slame. Le spomnimo se na njegovo obljubo, da bo zagotovil pokojnine v višini najmanj 1000 evrov. A vse je ostalo zgolj pri predvolilnih obljubah. Svojo obljubo je pred desetimi leti podprl s tezo, da Slovenija dovolj ustvarja, »gre le za problem delitve«, pozneje pa je v glasilu levičarjev, Dnevniku, novinarjema Meti Roglič in Jožetu Poglajenu zanikal, da je obljubljal najmanj 1000 evrov pokojnine, saj naj bi bilo to vzeto iz konteksta.

Objavila je, kako kupuje novega Audija, medtem ko si je Erjavec za upokojence izboril višje pokojnine – za okoli 10 evrov!

Letos je s svojimi obljubami postal že bolj previden, o 1000 evrih zaenkrat ni niti besede, kljub temu pa so ga spet polna usta, kaj vse bo naredil za slovenske upokojence. Tako bo na letošnjih volitvah glavno vodilo Karlovega DeSUS-a »poprava krivic upokojencem«, predvsem zaradi neusklajevanja pokojnin v času gospodarske krize. Ob tem pa je verjetno pozabil povedati, da je te krivice upokojencem zakuhala prav njegova stranka, saj so poslanci DeSUS-a 16. novembra 2017 glasovali proti višjemu regresu za upokojence.

Eva živi življenje bogatašinje, slike pa redno objavlja na Instagramu.

Namesto 1000 le 11 evrov

Seveda Erjavec ne pozabi kritizirati drugih politikov, češ da niso ničesar storili za najstarejše državljane Slovenije. Pa poglejmo, kaj je storil on: obljubil je zvišanje pokojnin, vendar pa je to izpolnil – v primerjavi z obljubljeni 1000 evri – v le enem odstotku! Res je, upokojencem so se letos pokojnine mizerno zvišale – tisti, ki ima pokojnino v višini 500 evrov, je tako letošnjega marca dobil 11 evrov več. Erjavec, ki velja za neke vrste političnega kameleona, saj se je sredi 90. let za vstop v politiko odločil kot član Krščanskih demokratov, pozneje pa je bil še član strank SLS, LDS in DeSUS, slednjo vodi od leta 2005, pa si je za slovenske upokojence »izboril«, da bo aprila sledilo novo zvišanje pokojnin. A pustite vuvuzele in krike navdušenja – pokojnine se bodo dvignile le za 1,1 odstotka zaradi t. i. uskladitve. Upokojenci bodo morali še dolgo čakati na boljše čase, številni uporabniki Twitterja pa so prepričani, da bo za upokojence največji uspeh, »da se za vedno rešimo DeSUS-a na naslednjih volitvah«.

GLASOVALI PROTI VIŠJEMU REGRESU ZA UPOKOJENCE
16. novembra 2017 so poslanci Karlovega DeSUS-a glasovali proti višjemu regresu za upokojence, zdaj bi Erjavec popravljal krivice.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Upokojenci stradajo, hčerka Karla Erjavca pa pije martini v Milanu appeared first on skandal24.si.

The post Dnevnik Ane Frank, kot ga še ni bilo appeared first on skandal24.si.