Scenarij je spisan, čeprav je vzdušje v taboru strank, ki so zadnje mesece hotele ustvariti vtis, da se imajo KUL, menda precej turobno. Jasno postaja, da po polomu vlade Marjana Šarca, kjer so že neuspešno sodelovali, nove koalicije ne bodo sestavili, ampak bi, če zrušijo vlado Janeza Janše, ponovno postali tekmeci, saj morajo na volitve. In tudi scenarij, ki je pripravljen, je že povsem predvolilen. Že videno, a tako je, avtor pač ima svoj podpis.

Nov zagon oziroma tolažbo je eden od vrhovnih tožilcev, šlo naj bi za Hinka Jenulla, očeta organizatorja »Tour de Covid« kolesarskih protestov Jaše Jenulla, pretekli petek preko organizatorja KUL-a Gregorja Golobiča vse bolj razglašenemu orkestru, ki ni več KUL, sporočil, da bo v kratkem v javnost »pricurljala« nova obtožnica zoper predsednika vlade, kar bo lahko ponovni izgovor za rušenje vlade sredi epidemije.

Boštjan Valenčič.

Po naših informacijah gre za 15 let staro zadevo »Trenta«, ki se je na tožilstvu izvalila pred kratkim, in pri kateri sta Jenullov učenec tožilec Boštjan Valenčič in preiskovalna sodnica Irena Topolšek več kot sedem let najprej pospeševala, nato pa zavlačevala postopek.

Topolškova in Jenullov učenec sta toliko časa naročala mnenja izvedencev, dokler preko Združenja cenilcev nista našla junakov, ki so zapisali, da je bila nekdanja Tonderjeva domačija (domačini so ji rekli tudi Touderjev dom) na posestvu velikosti 15.600 m2, tik ob obali reke Soče v Zgornji Trenti, ki jo je Janša leta 2005 prodal ob nakupu stanovanja, več vredna leta 1992 kot pa 13 let kasneje!

Primer je obsežneje opisan v prispevku.

Afero sta ob pomoči Nikole Damjanića iz agencije Ninamedia in svetovalca takratnega predsednika republike Boštjana Lajovica, ki je bil v času vlade Alenke Bratušek tudi šef vladnega urada za komuniciranje, skuhala Milenko in Mojca Šetinc Pašek tik pred volitvami leta 2011 ter skušala z njeno pomočjo za predsednika vlade pomagati ustoličiti nekdanjega strankarskega predsednika Bratuškove Zorana Jankovića.

Ker je akcija propadla, je medijske obtožbe pograbil kasnejši “hik” minister Goran Klemenčič in v vlogi predsednika KPK afero napihnil v znano poročilo o premoženjskem stanju, v katerem so obtožbe korupcije zoper Janšo temeljile na izračunu vrednosti posestva po GURS-u.

Krizna vlada je zaradi izstopa Virantove Državljanske liste padla, Bratuškova je slavila, Janšo so poslali v zapor zaradi druge zrežirane afere Patria, državno tožilstvo pa je takoj vložilo še zahtevo za sodno preiskavo prodaje Tonderjeve domačije v Trenti. Načrtovali so še eno hitro obsodbo Janeza Janše v času, ko je prestajal dveletno zaporno kazen, kar bi mu preprečilo tako učinkovito obrambo kot tudi zaprlo možnosti za pogojni odpust iz zapora ali skrajšanje zaporne kazni. Preiskovalna sodnica Irena Topolšek se je z veliko vnemo lotila preiskave, a načrt za hitro sojenje se je sfižil že takoj na začetku, saj je dolgoletni zapriseženi sodni cenilec vrednost posestva, ki ga je Janša prodal podjetju Eurogradnje, realno ocenil blizu vrednosti, kakršna je bila dosežena ob prodaji.

A preiskovalna sodnica z njo ni bila zadovoljna, prav tako ne tožilec Boštjan Valenčič, ki po informacijah s tožilstva deluje neposredno po navodilih Jenulla. Potem je sodnica naročala nove, vse dokler ni našla enega, ki je zapisal, da je bila Tonderjeva domačija leta 2005, v času največjega razcveta nepremičninskega trga takoj po vstopu v Slovenije v EU in v času gospodarske konjukture vredna praktično manj kot leta 1992, ko jo je Janša kupil. Tožilstvo naj bi potem le to zadnjo z vsako logiko skregano cenitev cenilcev iz slovenskega združenja cenilcev, katerega predsednik je nekdanji funkcionar stranke SD, napisalo v obtožnico.

Kuharji tega sodno – tožilskega golaža računajo, da bo s pomočjo dolgotrajnega postopka in pristranskega poročanja osrednjih medijev mogoče vsaj nekaj časa nagajati Janši in vladi ter nervirati njegove koalicijske partnerje, na koncu pa bodo proces tako kot vse podobne peljali tako, da bo zastaral. Takrat bodo kamere poiskale »ustavnega« pravnika Mira Cerarja, ki bo izjavil, da Janši žal ni uspelo dokazati nedolžnosti, ker je postopek zastaral.

Vse od začetka afere, odkar je svetovalec predsednika Turka Boštjan Lajovic peljal na Tonderjevo posestvo prvo ekipo RTVS, mediji vztrajno objavljajo slike podrtije, ki je na mestu treh stavb nastala potem, ko novi lastnik zaradi stečaja ni popravljal streh na objektih in prav tako ni krčil grmovja na travnikih in njivah, ki so se zato zarasli.
V knjigah, pa tudi na spletu, medtem lahko brez težav najdete fotografije Tonderjeve domačije, ki je bila eno najlepših posestev v Zgornji Trenti.
Na spletu tako lahko najdete fotografije vse od leta 1952 naprej:

Podobno tudi na teh fotografijah, ki jih najdemo na spletu:

Ko je bilo posestvo prodano, je bila na obeh stanovanjskih objektih še streha (na gospodarskem je bila porušena), v obeh sta še vedno stali celo tipični kmečki peči, kar si je skozi ona lahko ogledal vsak sprehajalec, ki je šel mimo po bližnji Soški poti.
Obtožnica zoper predsednika vlade v zadevi Trenta je tako že kak 165 poskus zlorabe državnih institucij za politični obračun z njim. Vsi so propadli, a Jenullovci ne bodo odnehali, dokler nekoč pred zakonom sami ne bodo odgovarjali za zlorabe.

The post Ekskluzivni posnetki, ki bi jih tožilec Hinko Jenull in učenec Valenčič morala videti appeared first on skandal24.si.

Kot predsednik republike se je v spomin vtisnil z izjavo, da so odkritja posmrtnih ostankov žrtev zločinskih likvidacij v Hudi Jami drugorazredna tema, ki zanj ni bila niti vredna komentiranja. Posnetka, ki si ga lahko ogledate v nadaljevanju, mu tisti, ki vladavino prava iskreno spoštujejo, nikoli ne bodo pozabili, ko je Danilo Türk kot predsednik republike besede o povojnih pobojih na domačih tleh kot drugorazredni temi izrekel, je bila za njim kariera predavatelja na pravni fakulteti. Imel je doktorat iz prava, po njegovi izjavi 8. marca 2009 pa se zdi, da prava sploh ni razumel. Niti pravičnosti.

Kot predsednik republike je nekaj mesecev po izjavi o drugorazrednosti povojnih pobojev, podelil državno odlikovanje Tomažu Ertlu, zadnjemu šefu  Službe državne varnosti oziroma Udbe in vodji komunističnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Igor Omerza je na podlagi dokumentov v knjigi Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo dokazoval Ertlovo vlogo v zločinskem atentatu Udbe v Velikovcu na avstrijskem Koroškem leta 1979.

In danes, ta mesec mineva deset let od njegovega odlikovanja Ertlu, smo naleteli na posnetek kitajske tiskovne agencije, za katero taisti Danilo Türk, ki je kot Predsednik Republike Slovenije skušal ignorirati zločine, ki so se dogajali na domačih tleh in nagrajeval domače brutalneže, pametuje o vladavini prava in pravnih posledicah za zločince.

The post VIDEO: Kot slovenski predsednik je žrtve v Hudi Jami označil za drugorazredno temo in odlikoval Ertla, šele zdaj se je spomnil, da je zločincem treba soditi?! appeared first on skandal24.si.

“Komisija je na podlagi ugotovljenih okoliščin dne 11. 4. 2019 začela s postopkom ponovne obravnave predmetne prijave,” so na naše iskanje odgovorov na vprašanje, ali je leta 2013 prijava, v kateri je anonimni pisec opozarjal, da je bil takratni namestnik predsednika Komisije RS za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik na funkcijo imenovan, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, brez obravnave romala v arhiv, odgovorili v KPK.

Spomnimo, o prijavi, katere pisec opozarja, da Praprotnik 7.9.2010, ko ga je takratni predsednik republike Danilo Türk imenoval za namestnika Goranu Klemenčiču, so leta 2013 pisale Slovenske novice, ki se jim je Praprotnik sicer oglasil za pojasnila, a je želel, da vse, kar je dvajset minut govoril, ostane »off the record«. Očitke iz prijave v celoti objavljamo v okvirju.

Zanimivo je, da so v članku Slovenskih novic iz 2013 v takratni KPK, ki jo je vodil Klemenčič, Praprotnik pa je bil eden od namestnikov, zanikali, da bi prijavo prejeli. Leta 2019 pa iz nove sestave komisije sporočajo, da je bila leta 2013 arhivirana. Pojasnili so še: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na imenovanje Roka Praprotnika za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, prejela dne 26. 2. 2013, v času prejšnjega senata. Iz dokumentacije, s katero razpolaga komisija, ni razvidno, da bi komisija prijavo obravnavala, o prejemu prijave obvestila Urad predsednika RS oziroma odstopila drugemu organu. Predmetna prijava je bila v času prejšnjega senata, skladno s 40. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, tudi zavržena in arhivirana. Nadalje še pojasnjujemo, da je komisija na podlagi ugotovljenih okoliščin dne 11. 4. 2019, začela s postopkom ponovne obravnave predmetne prijave.”

The post Vroče kadrovanje v KPK: Pognali postopek preverjanja, kako je prijava, da Praprotnik ni izpolnjeval pogojev, pristala v arhivu (IV. del) appeared first on skandal24.si.

Kako je to mogoče?!? Ko je leta 2010 takratni predsednik republike Danilo Türk na petletni mandat namestnika predsednika Komisije RS za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval dotedanjega novinarja Dnevnika Roka Praprotnika, je tako komisija, ki jo je vodil Goran Klemenčič, kot javnost prejela anonimno pismo, v katerem je avtor podrobno razdelal Praprotnikovo dotedanjo kariero in nanizal dejstva, ki naj bi pričala, da Praprotnik ni izpolnjeval pogojev, zgodilo pa se ni nič! Čeprav je šlo za resne očitke, ki bi, če bi jih kdo od pristojnih organov preveril in slučajno ugotovil, da so postopki res potekali mimo pravil in Praprotnik ob imenovanju ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, pod vprašaj postavili tudi vse odločitve senata, pri katerih je v času svojega mandata sodeloval Praprotnik.

Namesto v preverjanje v arhiv?!?

Pred dnevi so nam iz komisije na povprašanje, ali so pisanje obravnavali oziroma odstopili v obravnavo kateremu drugemu organu, zapisali: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.”

A gremo po vrsti:

7. 9. 2010 je Türk sklical tiskovno konferenco, na kateri je oznanil: “Danes sem vas povabil, da razglasim svojo odločitev glede imenovanja Komisije za preprečevanje korupcije. Danes dopoldan sem podpisal ukaze o imenovanju. Za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije sem imenoval mag. Gorana Klemenčiča. Za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije pa sem imenoval mag. Jožeta Končana in gospoda Roka Praprotnika.”

Celoten nagovor bivšega predsednika je, skupaj z videoposnetkom, dostopen na povezavi. Z današnjega vidika pa v oči bode trivialni del Türkovega nastopa, v katerem besediči: “Kar bi rad posebej poudaril, pa je to, da je komisija, ki je pripravila izbor, delala v poletnih mesecih, v času dopustov, da je delala skrbno, resno, pregledala vse kandidature, se pravi kandidaturo za predsednika komisije in 12 kandidatur za namestnika predsednika komisije. Pripravila je pogled oziroma oceno ugotovitev glede skladnosti teh kandidatur z zakonskimi pogoji in kasneje, v naslednji fazi tudi podala svoje predloge oziroma svojo oceno o njihovi primernosti za mesta, za katera so kandidirali. To delo, ta izbirni postopek mi je pomagal pri končni odločitvi. Končno dokumentacijo komisije sem prejel pretekli petek, 3. septembra, in bila je narejena tako skrbno, da je bila končna faza odločanja, ki se je končala danes dopoldne, lahko opravljena v nekaj dneh.” Iz povedanega je jasno, da se je odločil Türk.

10. 9. 2010 se zgodi prvi škandal, ko je Türk prejel pismo izbranega Končana, v katerem se funkciji v komisiji odpoveduje. Slovenska tiskovna agencija je povzela pozamezne dele pisma, v katerega je Končan zapisal: “Želel sem, da bi delal s strokovnimi ljudmi, ki ne bi bili obremenjeni s politiko.” Ugotovil pa je tudi, “da sta ostala člana komisije v očeh javnosti politično zelo profilirana in da ju politika in širša javnost sprejema zelo bipolarno“.

26. februarja 2013 Slovenske novice objavijo anonimno pismo, iz katerega izhaja, da Praprotnik v času razpisa za ni izpolnjeval pogoja desetih let delovnih izkušenj na mestu, za katerega se zahteva diploma. V članku, dostopen je na povezavi, je tudi izjava takratne komisije, ki jo je posredovala Polona Osrajnik, v kateri KPK zanika prejem anomike: »Glede na razpoložljivo evidenco sprejetih prijav vam sporočamo, da Komisija za preprečevanje korupcije prijave, ki jo navajate v vašem vprašanju, za zdaj ni prejela.« Ne pozabimo, v pojasnilu, ki smo ga prejeli od KPK te dni, pa piše, da je: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.” 

Praprotnik gre v samoobrambi tako daleč, da po telefonu kontaktira novinarja, ki je članek pripravljal, ta pa v članek zapiše: “Odgovorov o Praprotnikovem delovnem stažu iz komisije še nismo prejeli, smo se pa z Rokom Praprotnikom slišali po telefonu, vendar je želel, da dvajsetminutni pogovor ostane »off the record«.“

26. 2. 2013 Reporter objavi prispevek z naslovom “Rok Praprotnik “off the record” pritiskal na novinarko Slovenskih novic”, dostopen na povezavi. Zgodilo se ni nič.

29. 11.. 2013 je celotno vodstvo KPK, predsednik Klemenčič in namestnika predsednika Praprotnik in Lilijana Selinšek, odstopilo. In napovedali, da so na funkcijah pripravljeni ostati do 1. 3. 2014

Nova služba, novi sumi nepravilnosti 

25. 3. 2014 je takrat še v celoti državna NLB objavila sporočilo za javnost z naslovom: “Rok Praprotnik prevzema mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB,” dostopno je na povezavi.

2. 4. 2014 so Praprotnikovi nekdanji kolegi na časniku Dnevnik objavili članek z naslovom “Je Praprotnik za razpis NLB vedel pred drugimi?” in v podnaslov zapisali: “NLB je razpis za direktorja Centra za skladnost poslovanja objavila 4. marca. Že pet dni prej se je Rok Praprotnik uradno iz neznanega razloga izločil iz postopka, ki ga je protikorupcijska komisija vodila zoper NLB v zadevi kadrovske agencije KFI” Celoten članek na povezavi.

18. 9. 2014 postane Goran Klemenčič minister za pravosodje v vladi Mira Cerarja.

11. 4. 2015 Večer poroča, da odhaja s Klemenčičem na ministrstvo tudi Polona Osrajnik. Gre za vodjo službo za odnose z javnostmi na KPK, ki je 26. 2 2013 poslala dopis: “Glede na razpoložljivo evidenco sprejetih prijav vam sporočamo, da Komisija za preprečevanje korupcije prijave, ki jo navajate v vašem vprašanju, za zdaj ni prejela.” Danes KPK pravi, da je bil dopis 2013 arhiviran.

18. 11. 2016 je Siol objavil članek z naslovom “Kaj je KPK ugotovila o Roku Praprotniku”. V podnaslov so zapisali: “Nova Ljubljanska banka (NLB) je pri zaposlitvi Roka Praprotnika, nekdanjega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ravnala v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.” Članek je v celoti dostopen na povezavi.

Pa naprej?

Zdi se, da smo spet na začetku. Zakaj? V celoti objavljamo vprašanja, ki smo jih posredovali KPK, pod njimi pa celoten odgovor komisije.

V ponedeljek smo od KPK prejeli pojasnilo: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.

Komisija v samem izbirnem postopku ne sodeluje, saj na podlagi 9. člena ZIntPK naloge, potrebne za izvedbo zbiranja kandidatur in izbor primernih kandidatov, opravlja Urad predsednika Republike Slovenije. Glede na navedeno predlagamo, da se za dodatna pojasnila v zvezi s samim postopkom imenovanja nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, obrnete na Urad predsednika Republike Slovenije.”

In kdor zgodbo spremlja od začetka ve, da je to točka, v kateri smo z raziskovanjem pričeli, ko smo urad predsednika republike Boruta Pahorja na primeru kandidatke, ki so jo z dopisom Pahojevega urada obvestili, da ni izbrana, ker kljub potrdilu finančne uprave ne izpolnjuje pogojev, spraševali, ali so se pogoji od časa, ko je bil imenovan Rok Praprotnik, spremenili. Zgodbo in takratno pojasnilo Pahorjevih najdete na povezavi.

Ne preostane nam drugega, kot da upoštvamo usmeritev KPK. Kot smo jo upoštevali, ko so nas Pahorjevi napotili na izbirno komisijo. Več na povezavi.

The post Vroče kadrovanje v KPK: Klemenčičeva komisija je dejala, da dopisa ni dobila, Štefanečeva, da je arhiviran, kdo laže?! (III. del) appeared first on skandal24.si.

Od urada predsednika republike Boruta Pahorja smo skušali izvedeti, zakaj je kandidatka na enem od nedavnih javnih pozivov, ki je oddala kandidaturo za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dobila zavrnilni odgovor, medtem ko je nekdanji predsednik republike Danilo Türk leta 2010 na to mesto imenoval nekdanjega novinarja Roka Praprotnika. Imenovanju iz leta 2010 je sledila anonimka, na pisanje iz katere Praprotnik nikoli ni podal nedvoumnih pojasnil, se je pa leta 2013 zapletel v škandal, ko je pritiskal na novinarko Slovenskih novic.

Na enega od preteklih letošnjih razpisov se je prijavila kandidatka, ki je prijavi priložila potrdilo Finančne uprave.

V Pahorjevem kabinetu, od koder so s podpisom generalne sekretarke Nataše Kovač poslali obestilo o zavrnitvi, o čemer lahko več preberete na povezavi, odgovora, čemu zavrnitev, niso poznali, ampak so nas napotili na izbirno komisijo, v kateri so odločali politik, poslanec DeSUS Ivan Hršak kot predstvnik državnega zbora, Benjamin Flander kot predstavnik vlade, predstavnica sodnega sveta Jana Petrič, predstavnica uradniškega sveta Helena Kamnar in Erik Brecelj kot predstavnik Centra nevladnih organizacij (CNVOS). Vprašanja, ki so jih prejeli, v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Odgovorila je vodja izbirne komisije Helena Kamnar, ki pojasnjuje: “ZIntPK v drugem odstavku 7. člena določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik komisije in njegova namestnika. Navedeni odstavek določa, da morajo biti vsi državljani Republike Slovenije, imeti morajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba, ter ne smejo biti pravnomočno obsojeni na kazen zapora. Navedeno pomeni, da mora imeti kandidat najmanj 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje.Iz potrdila, ki ga navajate izhaja, da je delodajalec kandidatki izdal potrdilo, da ima več kot 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu za katero se zahteva:

• najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja),
• najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
• najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja).

Navedeno potrdilo, po soglasnem mnenju vseh članov izbirne komisije izkazuje 10 letne delovne izkušnje pri opravljanju nalog na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba prve bolonjske stopnje. Zato potrdilo ne potrjuje izpolnjevanja 10 letnih delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje. Glede na navedbe v kandidatkini kandidaturi ter veljavno Prilogo 1 Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17 in 11/19) kandidatka trenutno še vedno zaseda delovno mesto, za katerega se zahteva najmanj visoka strokovna/prva stopnja izobrazbe in ne najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. Pojasnjujemo tudi, da izbirna komisija ni v nobenem trenutku podvomila o verodostojnosti potrdila kandidatkinega delodajalca, temveč je soglasno ugotovila, da kandidatka tudi s predložitvijo omenjenega potrdila ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj kot jih določa zakon.”

Mimogrede, Hršak, ki o kandidaturah, pri katerih pretresajo doseženo visokošolsko stopnjo izobrazbe sodeč po predstavitvi na spletni strani državnega zbora sam sploh nima visokošolske izobrazbe, ampak višjo tehniško varnostno šolo.

The post Vroče kadrovanje v KPK: Ko poslanec DeSUS, ki sam nima izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat, odloča ali jo kandidat izpolnjuje (II. del) appeared first on skandal24.si.

Pred dnevi, 22. 3. 2019, je predsednik republike Borut Pahor podpisal ponovni javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnico oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Kandidatka, ki se je prijavila na prejšnjega, je iz urada predsednika republike prejela pošto, v kateri ji generalna sekretarka urada Nataša Kovač sporoča, da ni izpolnjevala pogoja 10 letnih ustreznih delovnih izkušenj.

Kandidaturi je priložila potrdilo Finančnega urada Ljubljana, v katerem potrjujejo, da ima deset let delovnih izkušenj.

Naši viri so ob tem ponovno obudili vprašanje: Kako je lahko leta 201o z delovnimi izkušnjami, ki jih je imel – takrat je bil predsednik republike Danilo Türk – namestnik predsednika postal dotedanji novinar Rok Praprotnik.

Raziskovanje smo pričeli v uradu predsednika republike.

Iz urada, od koder je kandidatka prejela obvestilo o zavrnitvi, so sporočili: “Izpolnjevanje formalnih pogojev kandidatov v omenjenih postopkih v skladu z ZIntPK v celoti presoja izbirna komisija. V Uradu predsednika RS razpolagamo le z informacijami, ki izhajajo iz zapisnikov sej izbirne komisije.

Iz poročila izbirne komisije v postopku zbiranja kandidatur za predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2010, ki je kot enega od primernih kandidatov tedanjemu predsedniku republike predlagala g. Praprotnika, izhaja, da je kandidat g. Praprotnik izbirni komisiji predložil potrdili dveh delodajalcev, iz vsebine katerih izhaja, da kandidat izpolnjuje pogoj ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj.

Iz zapisnika 2. seje izbirne komisije za izbiro namestnika predsednika KPK iz l. 2019 izhaja, da je komisija presodila, da edina prijavljena kandidatka na zadnjem javnem pozivu ne izpolnjuje pogoja ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj, saj kandidatka tudi z dopolnitvijo kandidature in naknadno priloženim potrdilom ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja 10 letnih ustreznih delovnih izkušenj.

Za vse ostale informacije predlagamo, da se obrnete na vsakokratno izbirno komisijo.”

Kaj smo izvedeli od komisije in kaj je Komisija za preprečevanje korupcije leta 2013 arhivirali, bomo razkrili v nadaljevanjih.

The post Vroče kadrovanje v KPK, kaj počne Borut Pahor in kaj je počel Danilo Türk: Potrdila, zavrnitve in kaj so leta 2013 arhivirali (I. del) appeared first on skandal24.si.

Stranka prenoveljenih komunistov SD s peticijo proti fašizmu ponovno dokazuje, da ni pomembno, kakšni so, samo, da so “naši”.

Opazili smo namreč, da je med nekdanjim predsednikom prenovljenih komunistov Milanom Kučanom in aktualnim Dejanom Židanom Gabi Čačinovič Vogrinčič. In gospa je vse prej kot kdorkoli; je v predkazenskem postopku zaradi izplačil za stalno pripravljenost na Fakulteti za socialno delo, kjer je bila dekanja. Izplačevati si je, seveda, dala iz žaklja davkoplačevalcev.

Poznavalci ugibajo, da bo Kučanova družinska prijateljica za nagrado za to pripravljenost bojevati se zoper namišljeni fašizem pred evropskimi volitvami čudežno izpadla iz obetajočega se sodnega postopka.

Bojan Požar je že konec januarja napisal: “Hja, in mogoče se bo na koncu tudi res tako zgodilo. Da bo politika te sodne procese tako ali drugače ustavila. Zakaj? Ker je med obtoženimi, čeprav ta obtožnica še ni pravnomočna, tudi gospa Gabi Čačinovič Vogrinčič, nekdanja dekanja ljubljanske Fakultete za socialno delo, sicer pa žena Geze Vogrinčiča, profesorja in tesnega prijatelja ter običajnega spremljevalca Milana Kučana (večinski mediji o njej sicer še niso poročali), ki je – Geza Vogrinčič namreč – zaradi tega menda “ponorel” …“

The post Ob Kučanovem boku: Prijateljica Gabi, ki je v predkazenskem postopku in za stalno pripravljenost plačana iz proračuna appeared first on skandal24.si.

Za Danilom Türkom se je po eni od tiskovnih konferenc drl: »Predsednik, ali berete na stranišču?« Tako se eden od novinarskih sogovornikov spominja Denisa Sarkića iz časov, ko je bil še novinar portala Vest.si. Danes je Denis Sarkić, včasih je bil fotoreporter pri Mladini, v službi za odnose z javnostmi tretje največje vladne stranke SD in po naših informacijah človek, ki diktira medijsko pojavljanje predsednika stranke Dejana Židana.

O Sarkićevem miselnem dometu vprašanje, namenjeno Türku, najverjetneje pove vse, prav tako o prvaku SD Židanu, ki ima takšnega »misleca« v svoji ekipi. Sarkić je delovno mesto v stranki sicer dobil še v času, ko je prenovljene komuniste vodil Borut Pahor, ki slovi po tem, da si svojo medijsko podobo najraje osmišlja sam, zato se obdaja s »krjavlji«, kot sta Sarkić in Matjaž Nemec; slednji je bil, preden je postal Pahorjev tajnik, zastopnik za konzervirane ribe, v Novi Gorici pa ga nekateri še danes kličejo »Rio Mare«. Najbolj razvpita Nemčeva šolska ovira je bila matura; na zasebni šoli naj bi jo končno opravil po približno ducatu neuspelih poskusov, enako skrivnostna pa je tudi Sarkićeva izobrazba. Ta nas je med drugim zanimala, ko smo preverjali Sarkićeve pretekle poslovne »uspehe«. Iz dneva v dan postaja vse bolj jasno, da je stranka SD skupek poslovnih neuspešnežev, ki so zabredli v poslovne težave in našli rešitev v politiki. Podobna je tudi Nemčeva zgodba – nedavno smo razkrili, da so potomci razvpite Nelide Nemec, znane predvsem po burni ljubezenski aferi s padlim šefom Hita Danilom Kovačičem, v življenju nizali same poslovne fiaske in si na koncu eksistenco zagotovili na državnih jaslih (članek lahko preberete tukaj). Pretekli teden smo predstavili poslovanje Klemna Žiberta, svetovalca ministrice Anje Kopač Mrak, čigar posli so niz blokade računov (članek lahko preberete tukaj). V to skupino, tako kažejo poslovne evidence, spada tudi Sarkić. Preden so ga zaposlili v stranki, je bil ustanovitelj in solastnik družbe Vest, imel pa je tudi s.p. PR D-LUKS, Denis Sarkić, s.p. Prva je kljub izdatnim državnim finančnim injekcijam – ministrstvo za kulturo jim je v času Pahorjeve vlade (od 2009. do 2011.) nakazalo kar 250.000 evrov s postavk popularizacije kulturnih dejavnosti in izvajanja zakona o medijskih subvencijah – končala v stečaju.

Denis Sarkić je svoj s. p. popeljal v blokade.

Evidenca protikorupcijske komisije Erar postavlja Sarkićevo trditev, da je iz podjetja Vest izstopil, na laž. Podatke smo pridobili maja letos.

Priznajte, po vsem zapisanem lažje razumete, kako je s takšno ekipo nekdanja Zveza komnnistov odkorala naravnost nad pisoarje, samozavest Slovenije pa iščejo v straniščih, zaradi česar številni v kratici SD ne vidijo več socialnih demokratov, ampak straniščne demokrate.

SD

The post Straniščna kampanja: To je Židanov straniščni svetovalec šibkega znanja, ki ga je financirala vlada SD appeared first on skandal24.si.

Domnevna intimna prijateljica bivšega predsednika republike Danila Türka Vasilka Sancin je že leta 2009 kupila stanovanje čez cesto.

Največja afera bivšega predsednika Danila Türka, njegova asistentka s fakultete Vasilka Sancin, se je že leta 2009 preselila v center Ljubljane, minuto stran od domovanja Türkovih. Ti živijo na Pražakovi 7, Sancinova je kupila stanovanje na Pražakovi 6. Na bližino nekdanjega predsednika in njegove nekdanje asistentke nas je po objavi fotografij Türkove žene Barbare Miklič Türk opozoril bralec Marjan in si prislužil 50 evrov.

Intimno razmerje je na vrhuncu Türkovega mandata leta 2010 razkril tednik Reporter, zemljiška knjiga pa kaže, da je Vasilka Sancin stanovanje čez cesto, le streljaj od Türkovih, kupila že leta 2009, dve leti po tem, ko je Danilo postal predsednik Republike Slovenije. Mariborčan Danilo Türk se je sicer preselil v stanovanje svoje žene. Razmerje naj bi se začelo, ko se je Türk iz Združenih narodov leta 2005 vrnil na ljubljansko pravno fakulteto, kjer je postal prodekan, Vasilka pa njegova asistentka.

Po javno dostopnih podatkih je Sancinova v stolpnici nasproti domovanja Türkovih kupila dvosobno stanovanje v drugem nadstropju. Preden je kupila stanovanje v centru, je imela stalni naslov na Bežigradu na Glinškovi ploščadi, kjer je živela v dvosobnem stanovanju, lastniki katerega so njeni starši. Na tem naslovu je registriran tudi zavod Center za mednarodno in poslovno pravo, direktorica katerega je Vasilka še danes.

Kaj pa je ujelo vaše ostro oko? Kontaktirajte nas.

The post FOTO: Zgodba bralca: Vasilka se je preselila k Türku appeared first on skandal24.si.