Če parafraziramo znanega pravnika dr. Miho Pogačnika, ki je tvit zaključil z vprašanjem kje je minister, se tudi mi po odgovoru, ki smo ga prejeli z ministrstva za pravosodje, sprašujemo, kje je minister za pravosodje Marjan Dikaučič. Prepričani smo, da bi moral, če bi z vso dolžno skrbnostjo opravljal svojo funkcijo, slovensko pravosodje obraniti pred dokončnim moralnim bankrotom in izvesti nadzor, ki bo končno prinesel odgovor, ali je nekdanji predsednik sodnega sveta in vrhovnega sodišča Branko Masleša vse svoje silne pretekle funkcije opravljal z izpolnjevanjem potrebnih v Sloveniji veljavnih zakonskih pogojev.

O čem govorimo? O tem, da se Vrhovno sodišče RS, kjer je Masleša danes predsednik kazenskega oddelka, vodi pa ga mag. Damijan Florjančič, v postopku naredilo že toliko sramot, spomnimo se groženj s tožbami tistim, ki smo po tem sploh upali spraševati, in toliko škode pravosodju, da bi minister Dikaučič moral izvesti izredni nadzor. Če se že Florjančič spreneveda, da nima pravnih podlag, jih Dikaučič preverjeno ima, če pa tega še ni ugotovil, bi bilo najbrž modro, če bi vprašal koga pravno bolje podkovanega, denimo Pogačnika. Ker mu pravila to dovoljujejo, vestno opravljanje funkcije pa mu v tem trenutku to nalaga.

Po vsem kar se je zgodilo, niso pri Dikaučiču sposobni  v enem dnevu odgovoriti, ali bodo ali ne bodo izvedli izrednega nadzora?!? Da se pravniki čudijo in držijo za glavo, kako se lahko to dogaja. Če vlečemo vzporednice, ali bi se Dikaučič operiral pri zdravniku z vprašljivo licenco in kako lahko pričakuje, da bodo ljudje imeli spoštovanje v sodbe v imenu ljudstva, če pa sploh ne vedo, ali vrhovni sodnik Masleša ima pravosodni izpit, ki je potrebni pogoj, da lahko sodi.

In zakaj se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije bojijo pogledati, kakšna je resnica o funkcionarju Masleši? Odgovor je verjetno v tem, da se vrhovno sodišče boji posledic, ki jih očitno tudi oni dopuščajo, kaj pa, če se izkaže, da Masleša nima ustreznega pravosodnega izpita. Odškodnine so lahko več desetmilijonske, če upoštevamo v katerih zadevah vse je sodil.

Da ne govorimo o moralnem bankrotu! Imeli bi pravi moralni bankrot sodstva …..

In, da, Marjan Dikačič, ki izrednega nadzora ne bo izvedel, funkcije ministra za pravosodje ne opravlja z vso dolžno skrbnostjo.

The post Moralni bankrot slovenskega pravosodja? Kdo se, in zakaj, boji Branka Masleše? appeared first on skandal24.si.

Vrhovno sodišče RS, predseduje mu Damijan Florjančič, je v ponedeljek, 6. decembra 2021, na omrežju Twitter objavilo sporočilo s škandalozno vsebino.

Gre za sporočilo, v katerem pravosodna institucija, ki jo vodi Florjančič, napoveduje izid procesa, ki se sploh še ni pričel. Vrhovno sodišče RS je v sporočilo, ki je z vidika demokratičnih standardov povsem nesprejemljivo, napovedalo pogrom tistim, ki so spraševali, ali je Florjančičev predhodnik na mestu predsednika sodišča Branko Masleša, zdaj vodja kazenskega oddelka tega sodišča, v resnici diplomiral na Pravni fakulteti v Sarajevu, kot se predstavlja na spletni strani sodišča, saj Masleša diplome ne želi pokazati. Zanimivo je, da se Vrhovnemu sodišču RS Masleše v zapisu ni zdelo vredno omenjati z imenom in priimkom. Kar seveda sproža vprašanje, za koga znotraj institucije je tovrstno vprašanje še neprijetno.

Vrhovno sodišče RS se je postavilo celo v povsem nedotakljiv položaj, zapisali so, da je vprašanje o Masleševi diplomi odveč, kar je povsem nesprejemljivo. Pred meseci se je moral zaradi identičnega vprašanja zagovarjati poslanec DeSUS Branko Simonovič, čeprav končana izobrazba ni pogoj za poslansko delovno mesto. Argument Vrhovnega sodišča RS, da je vprašanje obstoja diplom sodnikov, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč, pa z vidika Masleševega multifunkcionarstva, ki smo ga podrobneje analizirali v spodnjem prispevku, zgrešen.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/zakaj-je-vprasljivost-obstoja-diplome-branka-maslese-lahko-sistemski-problem-iskanja-pravice-v-sloveniji/

The post Srhljivo sporočilo Vrhovnega sodišča RS: Prejudicirajo izid procesa, ki se sploh ni pričel appeared first on skandal24.si.

Afera diploma Branka Masleše dobiva nove razsežnosti, pojavil se je nov dokument, ki daje slutiti, da Masleša o svoji diplomi leta 1975 v Sarajevu laže. Informacija, objavljena na spletni strani Vrhovnega sodišča RS (objavljamo jo v okvirju), meče tudi vse prej kot svetlo luč na Vrhovno sodišče, vodnje katerega je po Masleši prevzel Damijan Florjančič in ga mlačna reakcija pri tako pomembnem vprašanju, ne uvršča med tiste, ki si prizadevajo a pravico, pravičnost in resnico.

Posnetek spletne strani Vrhovnega sodišča RS. Brez dokaza, da je informacija resnična, vse bolj kaže na laž.

Na spletu je objavljen bilten Pravne fakultete v Sarajevu, do njega lahko dostopate na povezavi bilten Pravne fakultete v Sarajevu, kjer so objavljeni vsi diplomanti. Vseh 115 strani biltena lahko prelistate in preberete natančno, tudi večkrat, a imena Branka Masleše med diplomatni ne boste našli.

Za pokušino objavljamo posnetke strani diplomantov iz leta 1975, ko bi naj po objavi na spletni strani Vrhovnega sodišča RS diplomiral Branko Masleša. Njega ni.

Duhovito se je na afero Masleša odzval pravni strokovnjak Marko Pogačnik.

Kako je bila diploma uničena v vojni v BIH? Original diplome vselej prejme diplomant, torej gospod Masleša leta 1975, vojna je bila pa 1991. Kako se je pa brez predložitve diplome lahko zaposlil na sodišču v Kopru v 80 letih? Z osebno izkaznico in bencinskimi boni? https://t.co/EBpkwhCmFk

— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) December 5, 2021

Žal je vprašanje Masleševe diplome še kako resno. Razkrili smo seznam desetih visokih pravosodnih funkcij, ki jih je skozi kariero nabral Masleša. Če ne bo pokazal diplome in dokazal, da je diplomiral iz prava, naletimo na sistemski problem, ki zruši slovensko pravosodje. Si predstavljate, da je vsa ta leta sodil brez zahtevanih pogojev?

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/zakaj-je-vprasljivost-obstoja-diplome-branka-maslese-lahko-sistemski-problem-iskanja-pravice-v-sloveniji/

The post Kdo še verjame Branku Masleši? Sarajevski bilten lahko listate od vejice do pike, njega ni … appeared first on skandal24.si.

Zaupanje v slovensko pravosodje je za veliko večino Slovenk in Slovencev praktično neobstoječ pojem. Včeraj smo razkrili škandalozno dogajanje okoli predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika. Nekdo iz njegovega ožjega kroga je zagrešil oborožen rop, naši pravosodni viri se čudijo nenavadno nizki kazni, ki jo je za tako dejanje prisodila sodnica Milena Turuk, ta pa se je v še nepojasnjenih okoliščinah znašla na bolje plačanem delovnem mestu v instituciji, ki jo vodi Pogačnik.

Ker vse skupaj smrdi po nepravilnostih in pajdaškem kadrovanju, smo želeli pojasnila od Pogačnika. A se je pri tem koraku v avtoritarni luči pokazal Pogačnik, ki kadrovanja na sodišču, ki ga vodi, ne želi pojasnjevati.

Zato smo se včeraj obrnili na instanco, prvega moža slovenskega pravosodja Damijana Florjančiča, predsednika Vrhovnega sodišča RS. Ker k funkciji pritiče tudi odgovornost do slovenskega pravosodja in pravice. Očitno gre za zapletena vprašanja, saj pojasnil Florjačiča zaenkrat še nismo prejeli. Objavljamo pa vprašanja.

Razkritje, ki terja pojasnila, lahko preberete na spodnji povezavi.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/skandalozno-dogajanje-v-pravosodju-sodnica-naj-bi-napredovala-ker-je-clanu-pogacnikove-druzine-odredila-hisni-pripor/

The post Mož št. 1 slovenskega pravosodja na preizkušnji: Bo Florjančič dopustil, da Pogačnik počne, kar mu pač ustreza? appeared first on skandal24.si.

“Na ljubljanskem okrožnem in višjem sodišču so bili sodnikom zamenjani diski računalnikov. Ne da bi oni to vedeli. Ugotovili so slučajno, ker so ugotovili manjšo zmogljivost naprav. Zdaj je cela panika, ker se bojijo, da so iskali določene podatke, ki so jih imeli sodniki na računalnikih,” je škandalozno dogajanje v vrhu slovenskega pravosodja opisal naš vir.

Informacijo so potrdili na Vrhovnem sodišču RS, ki ga vodi Damijan Florjančič. Romana Ciko Hočevar iz službe za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča je poslala takšno pojasnilo: “Spoštovani, glede vaših vprašanj sporočamo, da je res prišlo do zamenjave določenih računalniških komponent na nekaterih računalnikih, vendar ne gre izključno za računalnike sodnikov in ni šlo za zamenjavo diskov. Neznani storilec je na nekaterih računalnikih zamenjal pomnilniške module (RAM), kar pa ima za posledico počasneje delovanje računalnikov, ne ogroža pa podatkov, ki so na računalniku. Takoj, ko smo dogodek zaznali, smo se obrnili na policijo in prijavili sum storitve kaznivega dejanja zoper neznano osebo.”

The post Škandal na ljubljanskem sodišču: v računalnikih menjane komponente, iskali naj bi podatke appeared first on skandal24.si.

Avtorica zgornjega zapisa Urška Klakočar Zupančič je vodje oddelka za etažno lastnino pri ljubljanskem okrajnem sodišču.

Zapis v rdečem okvirju je člen iz Zakona o sodnem svetu.

Kaj o zapisu Klakočar Zupančičeve z vidika njene sodniške funkcije pravi predsednik sodnega sveta Erik Kerševan? Objavljamo vprašanja, ki smo jih naslovili nanj, in odgovor, ki smo ga prejeli, kot smo ga prejeli – torej naslovljen na dr. Gorenaka.

Damijan Florjančič je predsednik Vrhovnega sodišča. Kaj o zapisu sodnice meni Florjančič, v okvirju.

Lilijana Kozlovič je ministrica za pravosodje.

Igor Zorčič je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, kjer prisegajo sodnice in sodniki. Njegovega pojasnila še nismo prejeli, zato objavljamo zgolj vprašanja, ki čakajo Zorčičev odziv.

The post Sodnica v politični akciji: Predsednik sodnega sveta Kerševan napoveduje ukrepe appeared first on skandal24.si.

Iz mariborske sodne palače smo izvedeli, da se je pretekli ponedeljek, torej na prvi letošnji februarski ponedeljek, okoli desete ure po hodnikih preiskovalnega oddelaka mariborskega okrožnega sodišča razlegalo kričanje nekdanjega župana Franca Kanglerja. Vir pripoveduje: “Slišalo se je, kot da je podivjal. Kričal je vsepovprek kakih 10 minut!” Ugotovili smo, da je tega dne pri preiskovalni sodnici Alenki Topalovič potekala obravnava, natančneje zaslišanje priče, in to razvpitega mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, ki je v letih 2008 in 2009 podpisal vse odredbe zoper Kanglerja in to kljub temu, da se je zavedal, da se s Kanglerjem dobro poznata. Žirovnik je tudi tisti sodnik, ki je lani jeseni ob županskih volitvah razburil javnost, ker je, kot rečejo Štajerci, čagal v štabu Kanglerjevega protikandidata Aleksandra Saše Aresnovića.

Poklicali smo Kanglerja, da bi izvedeli, zakaj je vpil na sodišču, a zadeve ni želel komentirati, potrdil pa je, da je na prvi februarski ponedeljek prisostvoval zaslišanju Žirovanika kot priče. Kar se nam je zdelo nenavadno, saj je sodišče v Murski Soboti, po zaslišanju, ki je potekalo 28. septebra lani pri tamkajšnji sodnici Nataliji Goldinskij, razvpitega Žirovnika iz postopka izločilo. Tu je bil Kangler bolj gostobeseden, dejal je: “Nepojmljivo je, kar se dogaja v Mariboru na sodišču. Pri preiskovalni sodnici Topalovičevi, sem v spis vložil pravnomočen sklep Okrožnega sodišče v Murski Soboti, s katerim je bil izločen sodnik Žirovnik ter prepis zvočnih posnetkov prič Rudolfa Mogeta, Jožefa Jerovška in Željka Vogrina. Mariborska sodnica Topalovič je s svojim ravnanjem pokazala, da ne spoštuje odločitve sodišča iz Murske Sobote, saj je ponovno sklicala zaslišanje prič Jerovška, Mogeta, Vogrina. Sramota, da tako branijo bivšega agenta SDV SFRJ in aktualnega sodnika Žirovnika, kateri zagotovo ve, kaj vse se je dogajalo z odredba v zvezi z mano, saj jih osebno ni podpisal, čeprav je pod odredbo naveden. Po drugi strani pa se na Telekomu čudežno najde odredba, ki jo je podpisal Žirovnik, vendar le-ta ni veljavna, saj je policija kasneje dostavila drugo, ki je ni podpisal Žirovnik. A sodnica Alenka Topalovič teh okoliščin ne želi raziskati.”

Že pred dnevi smo zasledili javni poziv Odbora 2015 predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, naj zaradi nespoštovanja pravnomočnih odločitev drugih sodišč na mariborskem sodišču odredi izredni strokovni nadzor. V odboru postopke zoper Kanglerja – ob političnosti sodnikov kot je Žirovnik, pa četudi v prostem času, vse bolj spominjajo na politično gonjo – primerjajo s povojnimi dachauskimi procesi. Zaskrbljujoča je številka odbora, da naj bi v postopkih, ki potekajo zoper Kanglerja, ugotovil več kot 22 kršitev človekovih pravic. O vseh so redno obveščali državni zbor, Vrhovno sodišče RS, predsednika države, predsednika vlade, pristojnega ministra in sodišča. In ne moremo mimo dejstva, da je bil do imenovanja na mesto slovenskega predstavnika oziroma sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak. In prav on je ves čas opozarjal mariborsko sodišče na kršitve človekovih pravic v zadevi Kangler.

Odgovore zato iščemo pri pristojnih šefih sodne veje oblasti. Na Florjančiča smo naslovili niz vprašanj, ki jih v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Odgovore iščemo tudi pri predsednici mariborskega okrajnega sodišča Alenki Zadravec. Spomniti velja, da tamkajšnja sodnica Alenka Golčer ni dovolila Kanglerju oziroma njegovi obrambi niti enega dokaznega predloga, niti zaslišanja niti ene priče kot sta nekdanja poslanca Moge in Jerovšek ali Vogrin. Je pa ignorirala ustavnopravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki je zapisal, da so s sodnikom Žirovnikom Kanglerju kršili človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem pa pravico do obrambe. Zato po njegovem v primeru Kangler ne moremo govoriti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju.

In na tem mestu ne moremo prezreti raziskave pravnikov mlajše srednje generacije Andraža Terška in Jurija Toplaka, ki je leta 2017 pokazala, da se v Mariboru rekordno kršijo človekove pravice. Izsledki študije kažejo, da je verjetnost kršitve človekovih pravic ali ustavnih pravic v Mariboru kar 40 odstotkov večja kot v Ljubljani, štirikrat večja kot v Kopru in šestkrat večja kot denimo v Celju.

The post Viri iz sodne palače o Kanglerju: Kričal je kakih deset minut, kot da je podivjal! appeared first on skandal24.si.

Na navedbe Mira Cerarja, ki je na TV Slovenija povedal, da se mu zdi nenavadno, da je Vrhovno sodišče RS le dve uri po njegovem pričanju sprejelo odločitev glede referenduma o drugem tiru, se je odzval predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in Cerarju poslal javno pismo, v katerem je navedel, da je bilo mogoče njegove besede razumeti kot dvom v nepristranskost in neodvisnost sojenja v zadevi, potem ko je bila znana odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. 

“V včerajšnjem javnem nastopu na TV Slovenija ste v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS Uv 10/2017 izrazili svoja mnenja in pričakovanja, ki jih je nedvomno mogoče razumeti kot dvom v neodvisno in nepristransko odločanje sodišča v tej zadevi,” je uvodoma zapisal Florjančič in ob tem dodal, da je zelo negativno presenečen, da takšne izjave daje najvišji predstavnik izvršne oblasti v državi, ki hkrati velja za uglednega doktorja in profesorja prava, v preteklosti pa je celo zasedal mesto člana in predsednika sodnega sveta.

Nadaljevanje članka lahko preberete tukaj.

The post NAPETO: Cerar nad Vrhovno sodišče RS, ta mu vrača! appeared first on skandal24.si.

Pravosodni minister Goran Klemenčič in predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič nimata prav nič proti, da v dneh, ko je javnost zgroženo spremljala, kako dokazi, ki jih je pridobila policija v zadevi farmacevtka, padajo iz spisa Zorana Jankovića, ki naj bi Katarini Ravnikar v zameno za seks uredil službo v Lekarnah Ljubljana, vrh slovenskega pravosodja sodeluje z Jankovićevim mestnim odvetnikom Miho Kozincem. Za slednjega je težko verjeti, da je zgolj slučajno tudi farmacevtkin odvetnik.

Svetovalka ali prenašalka?
In ta je pred dnevi ovadila kriminalista, ki sta jo zaslišala, šlo pa naj bi za pričakovan manever obrambe, da bi izločili še preostale, za Jankovića neugodne dokaze. Ali je Kozincu med posedanjem in kramljanjem v soboto, 23. septembra, po poldnevu, manever svetovala Nina Betetto, ali omenjena morebiti zgolj prenaša informacije v in iz sodne stavbe, žal ne bomo nikoli izvedeli, smo pa izvedeli, da so srečanja vrhovne sodnice in nekdanje podpredsednice vrhovnega sodišča pravzaprav stalnica. Po objavi fotografij smo izvedeli, da sta denimo skupaj tičala tudi v začetku letošnjega junija, ko sta bila opažena v nekem drugem lokalu.

Foto: arhiv Škandal24

Minister Goran pa nič
Seveda smo pričakovali, da se bo na druženje ene najvidnejših ljubljanskih sodnic in odvetnika, ki je v desetih letih iz mestne blagajne pokasiral že skoraj dva milijona evrov, odzval predsednik vrhovnega sodišča Florjančič. V sredo smo mu poslali fotografije, ki jih je posnel bralec, in preprosto vprašanje: »Ali bo predsednik vrhovnega sodišča kakor koli ukrepal? In če bo – kako?« Pa se mu ni zdelo vredno niti odgovora. Do konca redakcije od Florjančiča ni bilo niti glasu. To logično pomeni, da Florjančič na ravnanje Betettove nima pripomb. Očitno ga celo podpira, čeprav je res, da tega ni zapisal.

Z molkom ravnanje vrhovne sodnice odobrava tudi minister Klemenčič. Načelni borec za pravno državo, ki je to bil, dokler se mu ni uspelo zavihteti na visok politični položaj, za pojasnilo očitno ni imel časa. Spraševali smo ga, ali meni, da je slovensko pravosodje neodvisno.

Čudno ravnanje tožilke
Jankoviću pa je na roko očitno šla tudi tožilka Blanka Žgajner. V roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov namreč ni začela kazenskega pregona. Višje sodišče je zapisalo, da tožilka sicer ni nikoli izjavila, da kazenskega pregona ne bo začela, a po mnenju sodišča so nesprejemljivi očitki tožilke, da je treba tudi predlog za opravo hišne preiskave, ki je bil podan znotraj dvoletnega roka, šteti kot začetek kazenskega postopka, saj že iz komentarja zakona o kazenskem postopku izhaja, da tožilec kazenski pregon začne z zahtevo za preiskavo ali obtožnim predlogom oziroma obtožnico. Sodišče je opozorilo, da so bili podatki in dokazi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. »Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila,« so še zapisali višji sodniki.

Minister do dna
In prav Blanka Žgajner, tista tožilka, ki nikoli ne spregleda kamere ali mikrofona, pred katerima tako rada nastopa, si lahko dejansko pripiše vse zasluge, da je na sodišču padla tudi zadeva Balkanski bojevnik. Ker naj bi spregledala izločitev srbskih in slovenskih dokazov?!?

Ko so se pojavila namigovanja, da so Balkanski bojevniki Dragana Tošića brez kazni odkorakali s sodišča, ker naj bi bil sodnik podkupljen, se je takratni predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič zaklinjal: »Zadeva ne sme ostati v zraku, treba ji je priti do dna, nikakor pa ne na prvo žogo začeti s tem, da je odločitev posledica koruptivnosti sodnika.« Seveda do dna ni pričel ničemur, razen morebiti tistemu, zaradi česar se ga je prijel vzdevek Minister Hik.

The post Jankovićeva država: Klemenčič in Florjančič po tihem pristajata appeared first on skandal24.si.