Čaka nas sončen in vroč dan, napoveduje Agencija RS za okolje (Arso).

V biovremenski napovedi, ki so jo objavili ob 6. uri zjutraj, so zapisali: “Vremenski vpliv bo v soboto večinoma ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden, le popoldne bodo pri najbolj občutljivih možne manjše vremensko pogojene težave. Sredi dneva in zgodaj popoldne se izogibajte večjim telesnim naporom na soncu, uživajte lahko hrano in dovolj tekočine.”

UV sevanje visoko, zaščita potrebna

UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah doseže vrednost do 8,5 in v gorah do 10. V navedenih vrednostih ni upoštevan odbiti del UV sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejeto dozo. Svež sneg odbije skoraj vse UV žarke. UV indeks je brezdimenzijska mera za moč UV sončnega sevanja. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu. Pri vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva.

Cvetni prah – visoka obremenitev v Primorju

Obremenitev zraka s cvetnim prahom trav bo visoka, plohe in nevihte bodo le lokalno za kratek čas znižale obremenitev. Prisoten bo še cvetni prah trpotca in kislice. Cvetijo žužkocvetne lipe, bezeg in liguster, splošno je v zraku le malo cvetnega prahu, več ga je v neposredni bližini, nekaterim preobčutljivim posameznikom lahko težave povzroča močan vonj. V Primorju bo obremenitev s cvetnim prahom trav srednje visoka. Količina cvetnega prahu oljke narašča, obremenitev bo na splošno do srednje visoka, v nasadih višja. Prisoten bo cvetni prah bora, vinske trte, trpotca, kislice, bezga, hrasta, ligustra (kaline) in krišine. DOBRO JE VEDETI: – Zrna cvetnega prahu trav lahko ob prvih kapljah dežja počijo, sprostijo se alergeni, ki so pritrjeni na manjše delce, z dihanjem lahko prodrejo v pljuča. Tekom nevihte pa se zrna izperejo iz zraka. – Oljki sorodne alergene vsebuje cvetni prah ligustra, možne navzkrižne reakcije so tudi z nekaterimi vrstami sadja. – S toplejšim, suhim vremenom in košnjo se bo povečala obremenitev zraka s sporami gliv. (Napoved je pripravljena v sodelovanju z NLZOH)

The post Sončno in vroče: UV indeks že kliče po zaščiti, pojavlja se tudi cvetni prah appeared first on skandal24.si.

Veliko je rastlin, ki povzročajo razne alergije. Vzroki so lahko različni, bodisi cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave bodisi žuželke, ki oprašujejo rastline. Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo in bronhialno prevzdražljivostjo, tisti, ki so alergični na pike žuželk, pa lahko doživijo preobčutljivost že samo ob stiku z rastlino.

Tiste okrasne rastline in vrtnine, ki so brez alergenskih lastnosti, samo kemično dražijo kožo.

Astma, vnete oči in alergijski nahod

Na vrtu in travnikih se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki ga prinaša veter. Med temi rastlinami lahko najdemo lesko, jelšo, brezo, bukev in iglavce pa tudi trave. Med pleveli povzročajo alergije trpotec, kislica, divji petelin, ščir … Alergeno delujeta tudi cvetni prah in vonj oljke, španskega bezga in jesena. Na sam vrt ali njegovo bližino pa ne priporočajo saditi vrbe in topola.

Izogibajte se alergenom

Pomembno je, da se najprej pozanimate o času cvetenja rastlin (leska, ambrozija, topol, jesen, platana, jelša, hrast, breza, trave, trpotec in pravi kostanj), pelod katerih povzroča alergijo. Ravnajte se po pelodnem koledarju. Simptome lahko preprečite tudi z uporabo kromoglicinske kisline v obliki nosnih in očesnih kapljic. Uporabljati jih začnite še pred začetkom sezone cvetenja in ob redni uporabi cvetnega prahu sploh ne boste opazili.

Hitra pomoč

V lekarnah ponujajo veliko izdelkov, s katerimi si lahko lajšate težave. Najbolj pogosta je fiziološka raztopina v obliki kapljic ali zpršila. Obstajajo tudi oljna razpršila, ki sluznico vlažijo in istočasno izpirajo alergene. Z njimi tako olajšate dihanje in umirite kihanje. Prav tako so na voljo tudi razpršila, ki v nosu ustvarjajo posebno plast, ki nase veže alergene ter ustavlja kihanje in izcedek iz nosu ter varuje pred srbenjem oči.

Nujno je treba zdraviti seneni nahod

Nezdravljen seneni nahod širi alergijski spekter. Če se ga lotimo pravočasno, telo naučimo, da se na določene alergene sploh ne odzove. V nasprotnem primeru, če ga ne zdravimo, se lahko prestavi z nosu na pljuča, kar povzroča kronični kašelj in alergijsko astmo.

The post Med cvetenjem se pojavi največ alergij appeared first on skandal24.si.

Kljub temu da spomladi kraljujejo alergije, pa so te prisotne tudi poleti in pozimi. Da bi bili kos nadležnim simptomom kihanja, praskanja in solzenja, se uprite alergijam že zdaj (če ni še prepozno) in si omogočite uživanje med cvetočimi drevesi in cvetlicami.

Kateri so simptomi alergij?

• Kašljanje
• Solzenje
• Kihanje
• Razdraženo grlo

Tukaj je nekaj nasvetov, kako si lahko pomagate sami, in sicer z naravnimi sestavinami.

Razdražljiv kašelj

Proti težavam s kašljanjem vam bo v veliko pomoč:

Bezeg

Bogat je z vitamini A, B in C, eteričnimi olji, sladkorjem in karotenoidi. Za izkašljevanje posebej priporočajo izvleček svežih cvetov. Pest cvetov namočite v skodelico vrele vode in po desetih minutah precedite. Tekočino pijte trikrat dnevno.

Materina dušica

Primerna je za blažitev kašlja ter draženja bronhijev. Čaj pripravite tako, da 2 žlički posušene materine dušice dodate v skodelico vrele vode, pustite 15 minut in precedite.

Solzne in rdeče oči

Za preprečitev solzenja sta najboljši rešitvi:

Kamilica

Kamilica je znana po svojih protivnetnih lastnostih. Če ste alergični na ambrozijo, se je raje izogibajte.

Ohlajen filter vrečke kamiličnega čaja si kot obloge položite na oči za od 3 do 5 minut.

Kopriva

Pomaga pri srbečih očeh in kihanju. Zmanjšuje količino histamina, ki ga organizem proizvaja kot odgovor na alergene. Koprivin čaj je priporočljivo piti pred sezono povišane temperature zaradi cvetnega praha.

Težavno dihanje

Za lažje dihanje pomagata:

Poprova meta

Je ena najbolj cenjenih in vsestranskih začimbnih rastlin. Vsebuje mentol, tanin in grenke sestavine. Ta kombinacija ima zasluge za boljše dihanje. Najbolje jo je uporabiti kot osvežilec zraka, kot čaj ali pa za inhaliranje.

Hren

Velja za čistilca sinusov, nosa in bronhijev. Svež hren naribajte v vrelo vodo, nato pa ga inhalirajte.

The post Kako lahko sami ukrotite alergijo appeared first on skandal24.si.

Čebele so ene najkoristnejših organizmov v našem vrtu. Skrbijo za opraševanje rastlin, zato je pomembno, da jih privabimo v vrt. To pa lahko na najbolj preprost način naredimo z rastlinami, ki jim nudijo pašo – imenujemo jih medovite rastline.

Z naravo se po zimi prebudijo tudi čebele. Pojavita se paša na divji češnji (Prunus avium) in regratu (Traxacum officinale), ki sta prvi bolj prepoznavni medoviti rastlini za zgodnjo spomladansko pašo. V panjih je v tem času že precej zalege in moč čebelje družine raste sorazmerno z razvojem rastlin v naravi. Z vedno večjo ozaveščenostjo ljudi o pomenu ohranjanja čebel in željo čebelarjev o večji čebelji paši je povezano tudi spodbujanje rasti medovitih rastlin.

Tudi če imamo majhen vrt, v katerem ni prostora za medovita drevesa, lahko čebelam pomagamo s pravilno zasnovo nasadov s trajnicami in zelišči. Med njimi jih je veliko, ki medijo, najprimernejša kombinacija rastlin pa je takšna, ki praktično ves čas cveti – od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Medovite trajnice pa so tiste, katerih cvetovi dajejo čebelam medičino ali cvetni prah, nekatere pa oboje. Medičina ali nektar jim služi kot vir energije za fizične aktivnosti, delno prebavljen pelod (cvetni prah) pa je glavni vir beljakovin za zalego oziroma razvijajoče se ličinke.

Ene najbolj uporabnih rastlin na vrtu so medovita zelišča in dišavnice, saj jih lahko sadimo praktično kjer koli, dobro se kombinirajo tako z vrtninami kot okrasnimi rastlinami. Medovita zelišča lahko sadimo v mešanih posevkih med vrtnine, odlično pa se obnesejo tudi kot del okrasnega vrta. Še posebno bazilika, žajbelj, sivka in materina dušica so prava dišeča popestritev na okrasnem vrtu, pa naj bo to med vrtnicami, na gredicah s trajnicami ali kot del okrasnih zasaditev v posodah.

Od tujerodnih rastlin so za čebele zanimive predvsem zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), amorfa (Amorpha fruticosa), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in japonski dresnik (Fallopia japonica). Na voljo pa imamo tudi različne medovite rastline, ki niso trajnice, ampak enoletne ali dvoletne rastline. Sejemo lahko facelijo, karnatko in druge detelje.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post VRT: Medovite rastline appeared first on skandal24.si.