Sindikalisti javnega sektorja, propadli politik stranke Levica Branimir Štrukelj, ki je na evropskih volitvah prejel le 584 glasov, Lidija Jerkič, Jakob K. Počivavšek, Petar Majcen in Evelin Vesenjak, so očitno spregledali epidemijo Covid-19. S pobudo za ustavno presojo so napadli možnost povišanja plač zdravnikov, češ, da uvrstitev v deseti vladni protikoronski paket (PKP10), ki ga je sprejela vlada, ni utemeljena. Zanje, kot da epidemija ne obstaja.

Celotno besedilo pobude za ustavno presojo, ki jo je spisal domžalski odvetnik Iztok Ščernjavič, je dostopno na povezavi: Ustavna presoja PKP10, v nadaljevanju pa nekaj nabolj biraznih navedb:

Pod 21. točko so zapisali: “Vlagatelji nadalje opozarjajo, da pri presoji nujnosti ukrepa tudi ni mogoče spregledati, da uveljavitev 48. člena ZDUPŠOP časovno sovpada ravno z zahtevo sindikata FIDES, da zdravniki in zobozdravniki izstopijo iz enotnega plačnega sistema. To časovno sovpadanje seveda ni naključno. Sindikat FIDES je namreč dne 21. 12. 2021 naslovil na vlado in poslance javni poziv, že takoj naslednji dan, tj. 22. 12. 2021, pa je bil predlagan že zgoraj omenjeni amandma, na podlagi katerega je bil v ZDUPŠOP vnesen izpodbijani 48. člen. Opisano sosledje dogodkov tako samo še dodatno potrjuje, da pri tem ukrepu ne gre za ciljni odziv na začasne izjemne razmere zaradi blaženja posledic epidemije COVID-19, temveč se z njim dejansko zasleduje interes sindikata FIDES po reformi plačnega sistema. To razkriva tudi vsebina javnega poziva z dne 21. 12. 2021, iz katerega je razvidno, da želi sindikat FIDES z reformo plačnega sistema ohraniti javno zdravstvo, katerega delovanja naj bi bilo ogroženo zaradi odhodov zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega sistema. Reforma plačnega sistema tako tudi po oceni sindikata FIDES, čigar javni poziv je očitno zakonodajalca spodbudil k sprejetju 48. člen ZDUPŠOP, ni povezana s COVID-19.
Ne glede na to, da odhodi zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega zdravstva niso povezani s COVID- 1914 in da posledično tudi ukrepa, ki naj bi preprečil odhode zdravnikov, logično ni mogoče utemeljiti z odpravljanjem posledic COVID-19, vlagatelji v zvezi s tem opozarjajo še na izjavo ministra za javno upravo mag. Boštjana Koritnika, ki jo je podal v oddaji Studio City dne 10. 1. 2022, in sicer, da je v zadnjih nekaj letih iz javnega zdravstva odšla le peščica zdravnikov.”

22. točko so utemeljili kar s svojimi domnevami: “Ker je mogoče pričakovati, da bosta zakonodajalec in vlada za potrebe predmetnega postopka zelo verjetno pričela trditi, da se s tem ukrepom skuša do določene mere finančno nagraditi zdravnike in zobozdravnike zaradi preobremenjenosti ali pa za delo v rizičnih razmerah in da to dokazuje ravno začasna narava ukrepa, vlagatelji že sedaj opozarjajo, da bi zakonodajalec v tem primeru (če bi šlo za nagrajevanje) to nedvomno storil za celotno zdravstveno osebje, ki so enako (ali pa še bolj) kot zdravniki in zobozdravniki pri svojem delu obremenjeni in izpostavljeni rizičnim razmeram. Tako pa ravno dejstvo, da je zakonodajalec v 48. člen ZDUPŠOP vključil tudi zobozdravnike, izpustil pa celotno raziskovalno sfero, katere del nedvomno izjemno sodeluje pri spopadanju s COVID-19 (npr. Inštitut Jože Štefan in Kemijski inštitut), kaže na to, da namen tega ukrepa nedvomno ni v nagrajevanju najzahtevnejših delovnih mest zaradi preobremenjenosti in dela v rizičnih razmerah.”

Na domnevah so utemeljili tudi 23. točko: “Če pa bi se tekom postopka slučajno vseeno izkazalo, da je bil resnični cilj zakonodajalca v finančnem nagrajevanju zdravnikov in zobozdravnikov zaradi njihove preobremenjenosti, povezane s COVID-1915, kot je to na 23. 12. 2021 na seji odbora za finance navrgel minister za finance mag. Andrej Šircelj, potem je očitno, da ta ukrep tudi ni primeren za dosego cilja. Zakonodajalec je namreč spregledal, da vsi zdravniki zaradi COVID-19 niso preobremenjeni, prav tako tudi niso vsi enako izpostavljeni tveganjem, povezanimi z okužbo. Celo več, nekateri zdravniki niso tem tveganjem nič bolj izpostavljeni kot tisti javni uslužbenci, za katere še naprej velja omejitev iz drugega odstavka 7. člena ZSPJS. Povedano še toliko bolj velja za zobozdravnike. Ker torej ukrep enako obravnava vse zdravnike in zobozdravnike, čeprav z vidika tveganj, povezanih s COVID-19, več kot očitno niso vsi v enakem položaju, ukrep že iz tega razloga ni primeren za dosego cilja. Ukrep pa nadalje ni primeren tudi zato, ker je preobremenjenost zdravnikov zaradi COVID-19 začasne narave, začasnih stvari pa se po naravi stvari ne rešuje s sistemskimi spremembami plačnega sistema, do česar je prišlo v konkretnem primeru. Če bi torej zakonodajalec resnično želel finančno nagraditi zdravnike in zobozdravnike zaradi njihove preobremenjenosti, povezane s COVID-19, bi to lahko storil s t.i. COVID dodatki (enako, kot je bilo to urejeno v okviru preteklih PKP-jev16), ali pa na podlagi že veljavne Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki omogoča, da se zdravnikom in zobozdravnikom v primeru razglašene epidemije izplača dodatni osebni prejemek oz. dodatek za delo v rizičnih razmerah, med katere spada tudi delo v času epidemije.”

The post Sindikalna ekipa, ki je udarila proti povišanju plač zdravnikom, epidemije očitno ne priznava appeared first on skandal24.si.

V uredništvo smo prejeli nekaj izsekov dopisovanj med slovenskimi sindikalisti. Posebej zanimiv je zapis v modrem okvirju, kjer Kristjan Mlekuš iz sindikata policistov napove, da se glavnemu tajniku sindikata vzgoje in izbraževanja Branimirju Štrukulju in njegovi konfederaciji sindikatov javnega sektroja v policijskem sindikatu ne nameravajo več podrejati, saj so “občutili podtalno igro Štruklja in KSJS.” Štrukelj, spomnimo, ni zgolj sindikalist. Je tudi politik, ki je kandidiral na listi stranke Levica in lastnik medija z netransparentnim lastništvom.

The post Del sindikatov se ne namerava podrejati, Mlekuš pravi, da so “občutili podtalno igro Štruklja in KSJS” appeared first on skandal24.si.

Potem po so se Marjan Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek in Luka Mesec, povezani v koalicijo z imenom KUL, izkazali za razglašen orkester, potem ko je promocija Jožeta Damijana naplavila predvsem kup državnih poslov tega javnega uslužbenca, s katerimi počrpa tudi zajetne vsote davkoplačevalske denarja in potem ko si je vse zobe na političnem parketu polomil Karl Erjavec, ki ga je nekdo prepričal, da bo njegov povratek s političnega smetišča zgodba o uspehu, se je po prvem maju znova aktiviral Branimir Štrukelj.

Politik stranke Levica in njenih derivatov nastopa s svoje znane pozicije glavnega tajnika Sindikata vzgoje in izobraževanja, bivši zet Milana Kučana pa je na muho pričakovano na prvi pogled vzel ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Ob umirjanju epidemije in pred koncem šolskega leta, ki je zaradi doslej neznanih razmer terjalo izjemne napore učencev, njihovih staršev, učiteljev in tistih, ki skrbijo za šolski sistem – v tem času se Štrukelj s kakšnimi konstruktivnimi predlogi ni niti pojavljal, kaj šele izpostavljal – v toplih dneh gromovniško s populističnimi puhlicami v varni senci predsednice Glavnega odbora Sviz Jelke Velički, udriha po Kustečevi in vladi: “Podpisnice in podpisniki poziva k odstopu se sprašujemo, ali se ni prof. dr. Simona Kustec v letu dni bolj kot ministrica za izobraževanje pokazala kot ministrica proti izobraževanju.”

Objavljamo celotnen Štrukljev pamflet.

The post Repriza: aktivacija Kučanovega bivšega zeta za rušenje vlade appeared first on skandal24.si.

Do današnjega dne je v Sloveniji umrlo že 919 okuženih s koronavirusom. Število okuženih je spet izjemno visoko, včeraj je bilo potrjenih 2015 okužb, v intenzivni enoti je bilo 209 oseb.

Žal vse te črne številke pričajo, kako škodljiva je ideologija nenošenja mask, ki so jo promovirali nekateri slovenski politiki, vplivni tudi v šolskih krogih. “Snel bom masko,” se je pridušal šolski sindikalist Branimir Štrukelj. V posnetku dokazi.

The post #Koronavirus: Umrlo že 919 okuženih, ste ga videli, kako je propagiral: “Snel bom masko” appeared first on skandal24.si.

Direktor državne Modre zavarovalnice in predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik, ki ga je Mateja Babič Stremecki v Slovenskih novicah leta 2016 imenovala za “grobarja slovenskega gospodarstva,” potem pa je do letos z novimi in novimi funkcijami dokazal, da je to zelo donosno, saj letno tako nabere že 320 tisoč evrov prihodkov, je poslovno vse bolj povezan z eno najbolj razvpitih slovenskih družin – razširjeno družino Milana Kučana.

Da so mu všeč močne družinske dinastije, je poleg zasebne, o kateri smo pisali na povezavi, Jamnik dokazal ne tako dolgo nazaj, ko je v upravni odbor lani zgubaškega Združenja nadzornikov Slovenije povabil Anteja Todorića, sina šefa Agrokorja, ki je prevezel Mercator, Ivice Todorića. Insajderji se spomnijo, kako so Anteja Todorića v Jamnikovem združenju častili na enem od srečanj v Umagu. No, dokler ni leta 2017 po zlomu Agrokorja prenehal biti član.

Vloge v državni družbi

Odnos se je formaliziral leta 2011, prav v letu, ko je sicer Nedeljski dnevnik diskretno sporočil, da Kučanova hči Ana in menda silnno spogledljivi sindikalist Štrukelj nist več skupaj. Takrat je bila ustanovljena Modra zavarovalnica, in sicer z oddelitvijo premožnja od Kapitalske družbe pokojnineskega in invalidskega zavarovanja. Takrat je bil za predsednika uprave družbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vpisan Jamnik, za člana nadzornega odbora pa Branimir Štrukelj. Mimogrede, Ajpes ga danes navaja kot namestnika predsednika nadzornega sveta. Ne pozabimo, ne gre za zasebno podjetje, ampak za družbo, katere lastnica je Republika Slovenija.

Pri tem ne gre pozabiti, da Branimir Štrukelj ni samo predsednik sindikata vzgoje in izobraževanja, ampak je tudi politik stranke Levica, ki neredko skrbi za to, da prispeva odločilne glasove za obstoj vlade Marjana Šarca. Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je Levica z razpadom predhodnice nastajala, je po poročanju Dnevnika Štrukelj kot strankarski funkcionar na kongresu Levice razlagal: »Kot stranka si želimo prevzeti oblast in biti zanjo odgovorni. Seveda v skladu z našim programom, ki odstopa od vseh drugih programov, saj se zavzema tudi za spremembo sistema.«

Pridigajo eno, počnejo drugo

Kaj mu manjka v sistemu, ni povedal. Smo pa lani razkrili, da očitno razpolaga z veliko sredstavi, saj je leto po tem, ko je postal nadzornik državne Modre zavarovalnice, postal tudi lastnik velikega stanovanja za Bežigradom, na trgu vrednega kakih 200 tisoč evrov, ki jih je dobesedno »skeširal,« saj nima niti centa hipoteke. Več o Štrukljevem nepremičninskem poslu na povezavi. Podobno, brez hipoteke, je prišel do lastnega stanovanja v centru Ljubljane, na Pražakovi, tudi sin iz razmerja Štukelj-Kučanova.

No, nekaj dni nazaj pa smo lahko spremljali novo poslovno poroko med Jamnikom, ki ga imajo pri Slovenskih novicah (katerih lastnik je sicer Kučanov sopotnik iz Foruma 21 Stojan Petrič, urednik, čez katerega gredo vsi ti zapisi, pa Kučanov sojedec pri obloženih mizah Bojan Budja), za grobarja slovenskega gospodarstva, in Delavsko hranilnico, katere največji lastnik je prav sindikat, ki ga vodi Štukelj. Tisti Štrukelj, ki je lani na kongresu Levice modroval o spremembi sistema. Eks tast Kučan je najbrž zelo ponosen, kako mu uspe eno govoriti, drugo pa dalati.

Začel pri Kučanovi Romani Pajenk

Ima pa Borut Jamik, ki je bil v času, ko so mu pri Petričevih Slovenskih novicah nalepili to uničujočo grobarsko etiketo, tudi prvi nadzornik državnega Telekoma, res nič kaj hvalevredne bančne izkušnje. In tudi te so povezane s krogi Milana Kučana.

Iz poslovnih evidenc ne bo najbrž nikoli izbrisano, da je bil v času Romane Pajenk, ki je tudi ustanovna članica Kučanovega Foruma 21, Borut Jamnik v evidence vpisan formalno kot zastopnik Probnke, dejansko pa je veljal za svetovalca Romane Pajenk. Ne pozabimo, banka je klavrno končala potem ko je zaradi tajkunskih kreditov zabredla. Kako je Jamnik danes po vsem tem sploh dobil licenco za vstop v bančne posle, pa je za naše sogovornike prava uganka, eden od njih pravi »po mojem je zelo lobiral«. Predvsem pa simptom, ki po njegovem mnenju kaže na to, da Kučanovo omrežje spet »ponavlja stare napake.«

The post Menedžer, ki je obveljal za grobarja slovenskega gospodarstva, širi posle v hobotnici Milana Kučana appeared first on skandal24.si.

Omrežje Boruta Jamnika, ki prisesan na državne jasli letno zasluži 320 tisoč evrov, je hobotnica, v kateri so prepletene družinske vezi. Ko ga je Mateja Babič Stremecki v Slovenskih novicah leta 2016 označila za grobaraja slovenskega gospodarstva, je imel izjemen vpliv na poročanje komercialne televizije Pop TV, saj je intimno prijateljeval z novinarko Katarino Matejčič. Ko se je zveza končala, je zbledela tudi pojavnost Matejčičeve kot poznavalke gospodarske scene na televiziji.

Od hčere vplivnega politika SKD do kuharice na TV

In Slovenske novice so leta 2016 poročale, da je Jamnik v zvezi z drugo televizijko, takrat še kuharico iz oddaje Pregreha brez greha na RTV Slovenija Urško Dolinšek. Dolinškova pred kamero ne kuha več, za Jamnika pa se govori, da se je vrnil k ženi, zdravnici Heleni Jamnik. S poroko je Jamnik vstopil v vplivno družino, saj je Jamnikova žena Helena (v zakonu s kateru se mu je leta 1996 rodil sin, tri leta kasneje pa še hči) hči v tistem obdobju silno vplivnega Edvarda Staniča, glavnega tajnika danes že malce pozabljene, takrat pa tako na državnem, kot na lokalnem nivoju izjemno vplivne stranke Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). O od leta 2000 pokojnem Staniču na Wikipediji beremo »Edvard Stanič je maja 1992 postal glavni tajnik stranke Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Znan pa je bil po tem, da je sicer desničarsko stranko preusmeril proti političnemu centru.«

Iz pomembne družine je tudi Borut Jamnik. Skozi celotno kariero ga spremlja imidž nečaka nekdanje vplivne članice stranke SD, izolske županje in poslanke Brede Pečan. V (paradržavnem) gospodarstvu pa je bil, tako kot nečak Borut, vpliven njen brat Tomaž Martin Jamnik. Bil je direktor v Feršpedu, podjetju v stoodstotni lasti Slovenskih železnic, pa član uprave v Feršpedovem podjetju Cer Cargo in sprva prokurist, nato pa član uprave Luke Koper, še prej pa njenega podjetja Adria-tow.

Kot razvpiti Marko Voljč

Luka Koper je tudi skupna družinsko – državno – poslovna točka strica Jamnika in brata Boruta Jamnika Gorazda Jamnika, ki je bil do leta 2014 v Luki vodja financ in računovodstva, potem pa postal finančni direktor Gorenjevih operacij v Srbiji. In tu se družina Jamnik preplete še z zdaj že razpadlo družino nekdanjega predsednika uprave takrat največje državne banke NLB Marka Voljča in njegovo zadnjo ženo Romano Voljč Kovács, katere kadrovsko podjetje je v času, ko je njen mož nadziral (takrat državno podjetje) Gorenje s svojim podjetjem za kadrovsko in podjetniško svetovanje, z državnim Gorenjem služila velike denarje, približno 300 tisoč evrov. »Kjer sta bila Jamnik in Voljč, je bilo sr**je,« se priduša naš sogovornik, ki poznavalsko opomni na nadzorniško vlogo Voljča pred prodajo državnega Gorenja kitajskemu podjetju Hisense in vlogo Modre zavarovalnice pod vodstvom Jamnika pri prodaji domžalske družbe za izdelavo premazo Helios avstrijski družbi Ring International za 145 milijonov evrov leta 2014. Potem pa so samo dve leti kasneje Avstrijci za Helios iztržili veliko višjo ceno – 572 milijonov evrov.

Dobro kombinira družinsko in poklicno

Po izobrazbi je Borut Jamnik matematik, prav ta talent pa se po oceni poznavalcev, s katerimi smo govorili, pozna tudi pri njegovem poslovnem modelu. »Vidi se, da mu kombinatorika družinsko in poklicno gre dobro,« je slikovit Jamnikov sopotnik iz poslovnega sveta.

Najnovejši Jamnikov preplet z vplivno družinsko navezo, ki se hrani pri proračunskih jaslih, pa se je zgodil pred dnevi, ko je Jamnikova Modra zavarovalnica lastniško vstopila v Delavsko hranilnico, ko se je Jamnik še tesneje družinsko prepletel s prvim šolskim sindikalistom Branimirjem Štrukljem, nekdanjim zetom, sicer pa sodeč po javnih pojavljanjih še vedno človekom iz kroga Milana Kučana.

Več v nadaljevanju …

The post Proračunski mogul za 320 tisoč evrov letno: »Kjer sta bila Jamnik in Voljč, je bilo sr**je« appeared first on skandal24.si.

Na Krvavcu v Domu na Kriški planini, novi počitniški destinaciji sindikata, ki ga vodi politik stranke Levica Branimir Štrukelj, smo med lastniki apartmajev našli pisano zasedbo. Najbolj zanimiv je gotovo Miroslav Cerar, oče predsednika vlade Mira Cerarja, po nastopu vladavine katerega so z majhnimi nakazili Štrukljevi sindikalisti v samo treh letih prišli do šestih milijonov evrov.

Dom na Kriški planini, po javno dostopnih podatkih zgrajen leta 1998, je očitno zanimiv za kroge blizu Olimpijskemu komiteju Slovenije in njegovemu predsedniku Bogdanu Gabrovcu. V zadnjih dneh je bil sicer bolj opazen podpredsednik OKS Iztok Čop, nekoč uspešen športnik, od romanja na Magistrat s Štrukljevim nekdanjim tastom pa apartačik rdečih športnih baronov, ki je pred dnevi kot podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije udaril po zmagovitih slovenskih košarkarjih, rokometaših in vseh drugih športnikih, ki tekmujejo v timu, ko je dejal: »Naši športniki v kolektivnih športih ne prinašajo direktne slave Sloveniji.«

Miran Stanovnik

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec (desno) in župan pod lupo KPK Miran Stanovnik

Župan občine Log – Dragomer, kjer še vedno nimajo kanalizacije, je politično funkcijo vzel precej z levo roko in občane leta 2016 zapustil zaradi postranskega posla na Filipinih s Pop TV, kjer je postal voditelj šova Survivor. Stanovnikov voditeljski posel v času županovanja je zaradi sumov nepravilnosti, med drugim tudi, da je delal na črno, saj je opravljal dejavnost, za katero ni registriran, vzela pod drobnogled tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Občane je sicer zapustil že leta 2015 zaradi relija Pariz – Dakar. Pred župansko kariero je imel službo v vojski, a mu, sodeč po zapisu na Wikipediji, ni uspelo priti višje kot do čina stotnika. Stanovnik je lastnik apartmaja števila 8 v kleti od sredine decembra leta 2010.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Sindikalisti v družbi premierjevega očeta in zvezdniškega župana appeared first on skandal24.si.

Branimir Štrukelj, ki se je odločil s stavko javnega sektorja na valentinovo ohromniti delovanje države, je pravi bogataš. Leta 2012 je za Bežigradom kupil 80 kvadratnih metov veliko trisobno stanovanje, katerega vrednost Gurs danes ocenjuje na 150 tisoč evrov. Na trgu je po oceni našega sodelavca, ki je pred tedni v isti soseski kupil 70 kvadratov za 180 tisoč evrov, Štrukljevo stanovanje vredno 200 tisoč evrov.

Ljubljana – Stožice

A v nasprotju z našim sodelavcem, ki bo deset let vsak mesec odplačeval kredit, nima Branimir Štrukelj niti centa hipoteke.

Sin v centru, oče pri Stožicah
Prav tako kot njegov sin iz zveze z Ano Kučan, hčerko nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki je imel pri devetih letih zemljiškoknjižno urejeno stanovanje v centru. Sosednje stanovanje od tistega, katerega lastnica je njegova mati Ana. Skupaj sta obe stanovanji na Pražakovi po oceni strokovnjaka na trgu vredni med 350 in 400 tisoč evrov.

Kot je razvidno iz zapisov, ki ju objavljamo spodaj, pa ne Ana Kučan ne Branimir Štrukelj ne želita pojasniti, kako sta financirala sinovo nepremičnino v središču Ljubljane.

Kupil od Beograjčanke

Zemljiško-knjižni izpisek

Štrukelj je stanovanje na Vojkovi pri Stožicah, za katere je Studio AKKA, podjetje Ane Kučan, celo delalo, kupil od v Srbiji živeče zdravnice, specialistke za anesteziologijo in reanimatologijo, ki je bila leta 1951 rojena v Ljubljani, študirala pa je v Beogradu in nato specializirala na Vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Prodajalka je stanovanje podedovala po pokojni materi, ki je imela stalni naslov prav tako v Beogradu. Štrukelj je postal zemljiškoknjižno lastnik nepremičnine za Bežigradom januarja 2012.

VPRAŠANJA ZA ANO KUČAN

Milan Kučan je hčerko Ano 6. julija leta 2013 pripeljal na rojstni dan člana upravnega odbora Foruma 21 Janeza Škrabca. Urad za preprečevanje pranja denarja je le nekaj dni po praznovanju (20 . 8. 2013) zaznal prvo nakazilo Škrabčevega poslovnega imperija na Ciper, ki ga Mednarodni denarni sklad označuje za t. i. offshore finančni center, OECD pa za državo s pomanjkljivo zakonodajo na področju obdavčenja. Do danes je urad zabeležil za več kot devet milijonov evrov poslov Škrabčevih podjetij skozi države, ki so na seznamu davčnih oaz.)

Na Ano Kučan, hčerko Milana Kučana, smo na elektronski naslov, ki ga uporablja njeno podjetje Studio AKKA v uradnih evidencah, naslovili spodnja vprašanja, a ni odgovorila niti na enega. Podjetje Studio AKKA veliko dela s proračunskimi porabniki, v desetih letih so po podatkih Erarja zaslužili 235 tisoč proračunskih evrov. Vprašanja objavljamo v celoti, izbrisali smo le hišno številko, čeprav je v javno dostopnih evidencah objavljena tudi ta.

Spoštovana gospa Ana Kučan,
v zemljiški knjigi smo opazili, da ste lastnica stanovanja na Pražakovi. Iz zemljiške knjige ni razvidno, na kak način ste nakup stanovanja financirali, zato nas zanima:

• Iz zemljiške knjige izhaja, da je bila etažna lastnina urejena leta 2009. Kdaj ste kupili stanovanje na Pražakovi?
• Od koga ste kupili stanovanje na Pražakovi?
• Koliko ste plačali za stanovanje na Pražakovi?
• Kako ste financirali nakup stanovanja na Pražakovi?
• Ali ste, glede na to, da na stanovanje ni vpisana nobena hipoteka, stanovanje kupili z gotovino?
• Ali ste stanovanje Fedje Štruklja Kučana na istem naslovu financirali vi?
• Kako to, da ste se odločili mladoletniku podariti nepremičnino?
• Kako ste financirali nakup stanovanja za sina?
• Naš odvetnik je ugotovil, da je postal vaš sin lastnik stanovanja, preden se je rodil. Kako je to mogoče?
• Ali je nakup vaše in nepremičnine vašega sina financiral vaš oče Milan Kučan?

VPRAŠANJA ZA BRANIMIRJA ŠTRUKLJA

Ali tisti, ki gredo z Branimirjem Štrukljem v stavko, zaradi katere otroci ne bodo mogli v šolo, vedo, da si je brez centa hipoteke leta 2012 kupil 80 kvadratov z razgledom? Služi tudi kot nadzornik Mladine in predsednik nadzornega sveta Modre zavarovalnice.

Branimirju Štruklju smo na uradni elektronski naslov, ki ga uporablja kot glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, posredovali vprašanja, ki jih objavljamo v celoti. Pojasnil nismo prejeli.

Spoštovani gospod Štrukelj,
v zemljiški knjigi smo opazili, da je vaš še ne polnoletni sin lastnik stanovanja na Pražakovi. Iz zemljiške knjige ni razvidno, na kak način ste nakup stanovanja financirali, zato nas zanima:

• Ali ste sinu Fedji stanovanje kupili vi?
• Iz zemljiške knjige izhaja, da je bila etažna lastnina urejena leta 2009. Kdaj ste kupili stanovanje na Pražakovi?
• Od koga ste kupili stanovanje na Pražakovi?
• Koliko ste plačali za stanovanje na Pražakovi?
• Kako ste financirali nakup stanovanja na Pražakovi?
• Ali ste, glede na to, da na stanovanje ni vpisana nobena hipoteka, stanovanje kupili z gotovino?
• Kako to, da ste se odločili mladoletniku podariti nepremičnino?
• Kako ste financirali nakup stanovanja za sina?
• Naš odvetnik je ugotovil, da je postal vaš sin lastnik stanovanja, preden se je rodil. Kako je to mogoče?

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Bogataš Branimir Štrukelj ima novih 80 kvadratov z razgledom. Očitno kupuje z gotovino, nima niti centa hipoteke! appeared first on skandal24.si.