O zares nenavadnem reševanju poročajo iz avstrijskega mesta Linz, kjer so v zgodnjih jutranjih urah rešili 14-letnika, ki se je zagozdil v dimniku, medtem ko se je igral Božička.

Najstnik je v dimniku obtičal kar za tri ure, na srečo pa je dogodek preživel brez hujših posledic. Reševalcem je nato pojasnil, da se je povzel na streho, da bi imel boljši razgled med igranjem Božička, vmes pa splezal v dimnik. A vse ni šlo po njegovem načrtu, saj je vmes zdrsnil v globino, piše Sta.

Njegove klice na pomoč je ob pol štirih zjutraj slišal njegov sosed, ki je bil tudi tisti, ki je na pomoč poklical reševalce. Na srečo jo je najstnik odnesel brez hujših posledic – utrpel je le rahlo podhladitev in nekaj odrgnin.

The post Noro! Najstnik, oblečen v Božička, obtičal v dimniku! appeared first on skandal24.si.

Nuša Derenda v sebi očitno še vedno skriva otroka.

Na svojem Instagram profilu je namreč pevka, ki se bliža 50. letom, objavila fotografijo, na kateri se smeji do ušes. Kako tudi ne, ko pa se je v naročje usedla kar – Božičku. Ob tem je zapisala: “Nikoli nisi ‘prevelik’, da ne bi mogel sesti Božičku na kolena … ” Njeno nagajivo plat močno podpiramo in upamo, da bo imela takih “prebliskov” čim več!

Foto: Instagram

The post Opa, Nuša Derenda! Poglejte, komu se je usedla v naročje appeared first on skandal24.si.

Danes je za Božička in njegove najpomembnejši dan v letu. Vse leto so morali spremljati, ali so otroci (in odrasli) pridni, pri tem pa trdo garati. Izdelati je bilo namreč treba dovolj daril, da bodo širom sveta razveseljevala ljudi, ki danes praznujejo.

Na spletnih portalih so izračunali, za kakšen logistični zalogaj gre pri celotni Božičkovi proizvodnji. Najprej je treba vedeti, koliko igrač morajo pri Božičku narediti za toliko otrok. Seveda vse skupaj temelji na nekaj zaokroženih predpostavkah, pa vendarle je formula zelo verjetna. UNICEF je postregel s podatkom, da sta na svetu približno dve milijardi otrok. Če je treba vsakemu priskrbeti po eno darilo ter za vsako darilo skupaj z branjem pisem palčki porabijo po 25 min, je v Božičkova darila treba vložiti dobrih 830 milijonov delovnih ur.

Koliko palčkov dela pri Božičku?

Če ste si kdaj želeli delati za Božička, vas bo od tega najbrž odvrnila misel, da na severnem polu delovnik traja 16 ur. Vsak dan, brez vikendov in praznikov, palčki pravzaprav počivajo le danes.

Ker  Božičkova proizvodnja nima neomejenega časa, saj je treba vsako leto na uro natančno vsa ta darila dostaviti po svetu, je torej treba priskrbeti dovolj palčkov, ki se marljivo lotijo dela in vsak dan narediti malo manj kot 5,5 milijonov daril. Vsak dan! Če torej upoštevamo vse parametre enačbe, lahko izračunamo, da Božiček zaposluje več kot 85 tisoč palčkov.

Gre za izjemen proizvodni pogon, ker je tako velika tovarna izziv tudi z vidika podpornih dejavnosti. Recimo, da na severnem polu ni težav s parkiranjem, je pa vendarle za tako številčnim osebjem treba vsak dan počistiti in jih nahraniti.  Glede na priljubljene domneve najbrž palčki res vsak dan jejo čokolado in druge sladkarije, saj potrebujejo ogromno energije za tako naporne delovnike. Vendar zagotovo potrebujejo tudi nekoliko bolj zdravo prehrano, ki jo glede na legendo skuha gospa Božičkova.

Prav ona je torej največji skriti junak Božiča, saj vsi vemo, kako težko je vsak dan kuhati za nekajčlansko družino. Gospa Božičkova vsak dan skuha približno za polovico vseh prebivalcev Maribora in 8 jelenov. Kapo dol in globok poklon!

Kdaj pride božiček?

V dobi napredne tehnologije vam ni treba skrbeti, da bi vas Božiček presenetil ali bi ga zamudili. Na Googlovi posebni spletni strani https://santatracker.google.com/intl/sl/tracker.html lahko spremljate Božičkovo pot in si vmes krajšate čas z igranjem nekaj iger s tematiko božičnega praznovanja.

Ali pa se nenadoma zaveste, da je Božični večer namenjen praznovanju s tistimi, ki so vam najbližje. Topel objem je včasih veliko bolj pomemben od katerega koli darila, sploh ker so palčke že pred leti preselili v Azijo, saj so tam nižji stroški dela, pa še od tam jih vse bolj  izrinjajo roboti.

The post Božiček je že veselo na poti, ki jo lahko spremljate v živo appeared first on skandal24.si.

Priljubljeni lik je nastal v 19. stoletju, kot Newyorčan nizozemskega porekla. Preden si je nadel rdeč plašč in kapo, je nosil oblačila zelene in rumene barve.

Nekateri ga imenujejo Dedek Mraz, drugi Božiček, vsi pa od njega pričakujejo darila. Vsi otroci po svetu mu vsako leto pišejo pisma, v katerih naštevajo, kaj si želijo za darilo, in čakajo na dedka z belo brado na saneh, ki jih vlečejo jeleni, da prispe do njihovega dimnika.

Vendar – kako smo sploh prišli do te podobe?

Veliko jih je prepričanih, da je tipično podobo Božička ustvarila Coca-Cola, ki ga je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uporabila v svoji kampanji. Vendar to sploh ne drži, saj se je Božiček pojavil že vsaj 100 let pred tisto kampanjo in celo pred pojavom korporativnega kapitalizma v Ameriki.

Ob začetku 19. stoletja se je število ljudi v New Yorku množično povečalo, med letoma 1800 in 1850 se je mesto 10-krat povečalo. Bogatejši sloji so se silno bali decembrskega obdobja, ko so imeli revnejši ljudje pravico zahtevati hrano in pijačo od bogatejših ter bučno proslavljati na ulicah. Ti običaji so se dogajali v obdobju od Miklavža, torej 6. 12., pa vse do novega leta. Številni pretepi pijanih pripadnikov ruralnega sloja so aristokratom vlivali strah v kosti. Predvsem so se bali, da jim ne bi popivanja ušla izpod nadzora in bi se nezadovoljni kmetje začeli upirati, saj jim posestniki bodisi niso odobrili dopusta v obdobju praznovanja bodisi je bilo pozimi veliko sezonskih delavcev brezposelnih.

Lastnosti Božička smo prvič dobili v pesmici

Potomci Nizozemcev, ki so se organizirali v okviru kluba Knickerbockers, so tako poskrbeli, da bi se praznovanja z ulic preselila v domove. Tradicijo so predstavili kot oživetje starih nizozemskih običajev. Za zavetnika mesta so razglasili Svetega Nikolaja, ki so ga prebivalci hitro sprejeli.

Na prvih slikah je bil, podobno kot danes Miklavž, še odet v škofovska oblačila. Leta 1832 je s pesmijo »Obisk svetega Nikolaja« oziroma »Noč pred božičem« Božiček pridobil nekaj lastnosti, ki jih poznamo še danes. Pesem ga opisuje kot radodarnega moža, ki se s čudežnimi sanmi z jelenjo vprego vozi po nebu, vstopi v hišo skozi dimnik in nosi s sabo vrečo igrač. Ko se poslovi, vsem zaželi vesel božič. Na ilustraciji ob pesmi je Božiček oblečen v rumen plašč.

Pesem je močno vplivala tudi na tradicijo obdarovanja, ki je sicer nastala iz bojazni pred komercializacijo. Starši bogatih in srednjih slojev so namreč svoje otroke želeli ubraniti pred naraščajočimi vplivi komercializacije, ki so jim bili izpostavljeni na ulicah. Tako so vzgojo namesto ulici prepuščali domu, cerkvi in šolam. Trgovina naj bi namreč škodila morali, zato je tem staršem prišlo še kako prav, da so se tudi decembrska slavja prestavila v varna zavetja domov. Doma vplivi trgovine očitno niso bili tako škodljivi, zato so v obdobje praznovanj z veseljem uvedli še srečo in veselje, ki jo otroci in odrasli čutimo ob obdarovanju. Približno v tem obdobju so se pojavile tudi otroške knjige in revije, zaradi katerih je postala navada obdarovanja še bolj priljubljena.

Od kdaj je Božiček rdeč?

Je Coca-Cola kriva vsaj za to? Ne, ni. Konec 19. stoletja je prvega Božička popolnoma v rdeče obarval karikaturist Thomas Nast, ki ga je za revijo Harper’s Bazaar nato risal več desetletij. Sicer si sprva ni izbral rdeče in je v iskanju prave podobe veliko eksperimentiral z zeleno in celo z barvami ameriške zastave. Na koncu je obveljala rdeča. Morda zato, ker je podobna barvi škofovskih halj, ali pa preprosto zato, ker je danes Božiček v tej barvi bolj fotogeničen.

Thomas Nast je tudi prvi Božička preselil na severni pol, kjer živi še danes in kjer sprejema milijone pisem z vsega sveta.

The post Ste vedeli, da Božiček iz New Yorka v resnici ni plod marketinške domišljije? appeared first on skandal24.si.