Izbranka predsednika republike Boruta Pahorja za ustavno sodnico Katja Šugman Stubbs je za nekdanjega sodnika ustavnega sodišča, dolgoletnega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, Boštjana M. Zupančiča, problematična. Na omrežju Twitter je do pravnice, katere delo dodobra pozna, ker je bil tudi njen mentor, zavzel zelo kritično stališče in jo ocenil za agresivno oportunistko. Zupančičev zapis po samopredstavitvi Šugman Stubbsove 14. novembra v predsedniški palači v celoti preberite v nadaljevanju.

Pahor je prejel dve kandidaturi za mesto na ustavnem sodišču, kandidirala je tudi nekdanja pravobranilka na Sodišču EU v Luksemburgu in nekdanja sodnica na Splošnem sodišču EU, ki je sodelovala v delovni skupini 17 za pogajanja Slovenije za članstvo v EU Verica Trstenjak, a se je odločil predlagati Šugman Stubbsovo.

Javna predstavitev kandidatke za ustavno sodnico Katje Šugman Stubbs (levo, v ozadju generalna sekretarka v kabinetu predsednika republike Nataša Kovač) ob kateri se je Boštjan M. Zupančič zgrozil. Foto: up-rs.si

Šugman Stubbsova je sicer v preteklosti v javnosti zastopala stališča kršiteljev človekovih pravic in ustave, ko je zagovarjala odločitev sodnice Barbare Klajnšek, ki je na prvi stopnji v zadevi Patria na podlagi obtožnega predloga, ki je temeljil na dejanju, storjenem na neznanem kraju, ob neznanem času in na neugotovljen način, izrekla obsodilno sodbo. Borut Pahor je bil sicer v času, ko se je odvijal proces Patria, predsednik stranke prenoveljenih komunistov SD. Leta 2011, ko se je začelo sojenje prvaku opozicije Janezu Janši, je bil Pahor predsednik vlade, soavtor politične afere Patria, ki je na ustavnem sodišču padla, pa njegov generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl.

Državni zbor bo o kandidaturi Šugman Stubbsovem odločal na redni seji, ki se začne danes.

The post Škandal z ljubljanske pravne fakultete: Sloviti profesor o svoji študentki kot agresivni oportunistki, Pahor pa jo rine naprej! appeared first on skandal24.si.

V začetku februarja so v društvu očetov DOOR v državnem zboru organizirali predstavitev problematike pristranskih sodno socialnih postopkov v ločitvenih pravdah. Pobudo za predstavitev z naslovom »Kaj je največja korist otrok ob ločitvi « je podprl tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je zbrane uvodoma nagovoril.

Svoje mnenje so predstavili še Vesna Godina, socialna strokovnjaka Andrej Perko in Matej Zaplotnik ter predsednik društva DOOR Iztok Ivančič. Na javnem dogodku so bili prisotni očetje, ki so opozorili, da je odtujevanje otrok v Sloveniji zelo resen problem; med njimi je bil tudi nekdanji partner ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Le kaj je počel tam, če pa ministrica v medijih javno zatrjuje, da imata z bivšim partnerjem urejeno skrbništvo nad otroci?

To je bivši partner ministrice Anje Kopač Mrak, ki se bori za svoje otroke. Včlanil se je v društvo očetov DOOR.

Otroci so žrtev ločitev

V intervjuju za tabloidno revijo Story se je Kopač Mrakova pred dvema letoma dotaknila tudi ločitev, v katerih so lahko največje žrtve otroci. »Najbolje je, če se odrasli, institucije zmenijo med sabo. Tudi v ločitvenih zadevah odrasli nismo sposobni narediti ločnice, ki je najboljša za otroka. Matere, na primer, kdaj pozabijo na interese očetov otrok, nekdanjih partnerjev. Težko je obdržati distanco,« je dejala takrat in se v nadaljevanju navezala tudi na svojo družino. »Z očetom mojih otrok sva sicer ločena, a tudi on pomemben del časa preživi z otrokoma,« je zatrjevala. Njun sin je star 12 let, hčerka pa jih šteje 18. A dokopali smo se do drugačnih informacij. Na posnetku v državnem zboru se je namreč pojavil tudi bivši partner Anje Kopač Mrak, ki je sedel v prvi vrsti in poslušal predavanje strokovnjakov. Po naših informacijah je razočaran, ker mu bivša žena, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, vse bolj omejuje stike z njunimi otroki. Bivši partner se medijsko sicer ne želi izpostavljati in dajati kakršnih koli izjav, ministrica pa se na prošnjo za pojasnila ni odzvala.

Zakaj imajo ločeni očetje težave?

Skupni imenovalec je feminizacija sodišč, kjer sodijo večinoma ženske in odločajo v prid žensk, po nekaterih podatkih namreč kar 90 odstotkov vseh otrok pristane v skrbništvu mater. A socialni pedagog Matej Zaplotnik opozarja, da se k njemu po pomoč zatekajo tudi matere, takšnih je približno četrtina, ki mu potožijo, da jim očetje omejujejo stike z otroki. Vse zgodbe očetov so si med seboj pravzaprav zelo podobne – družinskemu sporu je sledila umazana bitka za otroke. Lažno obtoževanje o nasilju v družini, pretepih, posilstvu … Policija napiše zapisnik. Nikoli ničesar ne dokažejo. A zgodba partnerice je dovolj, da centri za socialno delo in družinska sodišča ravnajo v prid ženske. Borutu Remcu je mati z otroki prebegnila v varno hišo, potem ko je na policijo večkrat podala lažno prijavo o nasilju v družini. Drago Stezinar je ostal brez dobro plačane službe, partnerica se je odločila, da mu ne bo priskočila na pomoč, zakon je razpadel. Na sodišču je protestiral proti lažnim obtožbam partnerice, sodnica ga je preprosto razglasila za psihopata. Danes ima stike s hčerko samo prek elektronske pošte, s sinom pa enkrat na teden. Podobno težavo ima tudi Senad iz Nove Gorice. N jegova otroka živita s človekom, ki je zagrešil hladnokrvni umor in 12 let odsedel v zaporu. Vse zato, ker je to novi partner njegovih otrok. Senad se s tem ne more sprijazniti, strah ga je za otroke, in ker je na to opozarjal center za socialno delo, so mu omejili stike na eno uro na teden. Ko človek preleti morilčev profil na Facebooku, mu hitro postane jasno, da so Senadove skrbi upravičene. Zakaj se je torej odločil za nastop v medijih? Senadu je novogoriški CSD celo grozil s hudo finančno kaznijo, če zgodbo spravi v medije. A zanj se po naši objavi zgodba morda vendarle obrača na bolje. Sodna izvedenka je spisala mnenje, da bi moral dobiti otroke nazaj, vsak drugi vikend in dvakrat na teden takoj po šoli do večera. Sodišče bo odločalo v naslednjih dneh.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Anja Kopač Mrak odtujuje otroke bivšemu možu? appeared first on skandal24.si.

Profesor Boštjan M. Zupančič šokiran, ker je sodišče blokiralo Logarjevo komisijo: »Vse je bilo načrtovano že leta 1993, takšno zakonodajo je po naročilu Kučana spisal Ljubo Bavcon!«

Prejšnji teden je slovensko javnost pretresla novica, da je višje sodišče v senatu, ki so ga sestavljale višje sodnice Silvana Vrebac Arifin kot predsednica ter Vera Vatovec in Mateja Lužovec kot članici, odločilo, da zavrne zahtevo preiskovalne komisije, ki si prizadeva za razkritje imen ministrov/tajkunov/direktorjev/predsednikov, ki so obiskovali člane uprave NLB. Logarja je to močno presenetilo, napovedal je morebitno pritožbo na ustavno sodišče, poudaril pa je, da je razkritje imen pravica, ki jo imajo vsi slovenski davkoplačevalci, saj so za kritje druge slovenske bančne luknje plačali iz lastnih žepov, vsak po 2500 evrov. Na Novi24TV je na to temo spregovoril tudi Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zasluge za takšno ravnanje sodišča pripisal Ljubu Bavconu, ki je pisal slovensko zakonodajo v dogovoru z nekdanjim šefom partije Milanom Kučanom.

Možen scenarij predvideli že leta 1993

Boštjan M. Zupančič

»Odločitev sodišča je v skladu z zakonom, ker imajo višje sodnice, v tem primeru te tri sodnice, pooblastilo, da v skladu s 4. odstavkom 13. člena Zakona o preiskovalnih komisijah zavrnejo zahtevo preiskovalne komisije, če preiskovalni sodnik meni, da ta ni v skladu z zakonom. Zoper sklep višjega sodišča v tem primeru ni pritožbe,« citira zakonik Boštjan M. Zupančič, eminenten pravnik in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

A tu se zgodba ne konča. Da je v Sloveniji tako, je najbolj odgovoren pravnik Ljubo Bavcon, ki je leta 1993 pisal slovensko zakonodajo, opozarja Zupančič. »S tem svojim zakonom je blokiral praktično celotno zakonodajno vejo oblasti, na način, da tri sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani odločajo, ali bo izvršilna veja oblasti oziroma komisija državnega zbora sploh dobila takšne dokumente,« je povedal pravnik, ki ga v Sloveniji poznamo tudi pod vzdevkom BMZ.

Vse skupaj je bilo torej načrtovano dolgo pred tem, ko se je svojega dela s preiskovanjem bančne luknje lotila Logarjeva komisija. »Bavcon je bil Kučanov eksponent, bali so se, da bodo imele takšne preiskovalne komisije možnost zaslišati osebe, kot so Milan Kučan in drugi, ki so delali z Udbo in da bi pri tem lahko razkrili določene podatke. Oni so vedeli, da imajo na sodišču zaslombo in da se tam lahko blokira stvar zelo hitro na nivoju višjega sodišča!« Boštjan M. Zupančič je sicer še dvomil, če višje sodnice vedo, ampak to je bilo narejeno z neposrednim naklepom, da bi se preiskovalne komisije parlamenta popolnoma blokiralo, to pa je a priori protiustavno.

Poizkus pranja denarja v ZDA
Našemu sogovorniku so sicer afere Ljubljanske banke zelo dobro poznane, saj se je še v času Jugoslavije sam znašel v središču ene izmed njih. Nova24TV je lani poleti, ob izbruhu afere #iranNLBgate, prva in edina poročala, da je bila v osemdesetih letih v New Yorku pred ameriškimi sodišči obtožena tudi banka LBS. Šlo je za poskus pranja denarja, a so namere tedanje uprave odkrili ameriški obveščevalci. »To je bilo še pred osamosvojitvijo. Jaz sem na sodišču v Filadelfiji rešil njenega direktorja, katerega imena pa ne bom povedal. Takrat je bil direktor stare Ljubljanske banke Ciril Krpač, ki je bil Kučanov svak. Zadeva ni paralelna tej zadevi, ampak če bi danes prišla na tapeto z istimi protagonisti kot takrat, bi lahko neke tri sodnice na višjem sodišču to preiskavo prav tako blokirale!«

Sledi pritožba na Ustavno sodišče?

Anže Logar razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče.

Anže Logar kljub dejstvu, da je odločitev višjega sodišča pravnomočna, razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče, ki jo podpira tudi naš sogovornik. »Tukaj bi moral državni zbor takoj vložiti zahtevo za presojo ustavnosti, jaz bi jo bil pripravljen napisati v par dneh, da se to spremeni, razglasi za protiustavno, ponavljam, ker je nemogoče in absolutno nesprejemljivo, da lahko nek senat treh višjih sodnikov na višjem sodišču kompletno blokira delo Logarjeve komisije in s tem praktično cel zakonodajni organ,« je še povedal Zupančič, ki dodaja, da mora biti med zakonodajno in sodno vejo oblasti vzpostavljeno ravnotežje.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Oviranje Logarjeve komisije – zakone spisal Bavcon, naročil pa Kučan appeared first on skandal24.si.