Gostje v zadnji Tarči so bili vidnejši obrazi civilne družbe, Jaša Jenull, ki je v času Janševe vlade pozival na proteste, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, Filip Dobranič – Muki iz Danes je nov dan, Boris Vezjak in komentator Peter Merše. S svojim nastopi so “predstavniki civilne družbe” potrdili le to, da niso nikakršni predstavniki civilne družbe ampak politični aktivisti, organizirana oblika podaljškov levih politikov za potrebe političnega boja na ulici.

105 petkov so kolesarji protestirali proti Janševi vladi, zahtevali drugačno politiko, pozivali na volitve. Jaša Jenull je v enem izmed svojih govorov na protestih dejal, da če se bo tudi nova vlada tako obnašala, bodo še naprej protestirali. Kljub očitnim aferam pa sedaj meni, da niso tako problematične. “Ko spremljam odzive, mislim, da ljudi bolj skrbijo druge teme (zdravstvo) in mediji (spor Roberta Goloba z notranjo ministrico Tatjano Bobnar) zelo usmerjeno ponavljajo vsak dan.”

Razloge za pretekle proteste pa so našli, še preden je Janševa vlada sploh prisegla, in ji očitali demontažo oblasti, totalitarnost in tako naprej. “Očitno je demontaža oblasti to, da se zamenja politična opcija in da politično kadruje izključno ena stran. Takrat se aktivirajo in se poženejo sistemi, ki organizirajo proteste, akcije. Ko se vlada zamenja in se dogajajo podobni primeri na primer v zdravstvu – od brisanja napotnic do sesutja sistema – da predsednik vlade Robert Golob pravi, da ne bo dopustil, da nek predsedniški kandidat (Anže Logar) pride do položaja, to vse kaže na izrazito avtoritarnost, ob tem pa ni zaznati nekega izrazitega odpora,” je v tarči opozoril Peter Merše in dodal, da resne civilne družbe v Sloveniji sploh nimamo.

V oddaji Tarča so v prispevku prikazali spor med Golobom in Bobnarjevo, za katerega mnogi menijo, da če bi se zgodil v času Janševe vlade, bi se civilna družba že zdavnaj postavila na noge in bi bili organizirani masovni protesti. “Danes pa, ko se dogajajo primerljivi škandali, če ne še hujši, dobimo neko izjavo, da bi šlo za pozivanje na proteste pa ni zaznati,” je dejal Merše.

Civilna družba je utrujena

Na vprašanja voditeljice Erike Žnidaršič, ali se jim ne zdi potrebno, da bi civilna družba ob taki situaciji in na očitne kršitve Goloba reagirala tako, kot so se odzivali na v prejšnji vladi, sta se tako Jenull kot Filip Dobranič “branila”, da je Pravna mreža za demokracijo napisala izjavo. Dobranič je celo dejal, da so utrujeni in da morajo paziti, da ne pregorijo. “Jaz nisem nič napisal na družbenih omrežjih, ker sem ocenil, da količina stvari, ki se je zgodila, je bila dovolj,” je izjavil. Dejal je, da ne more z ničemer prisiliti Goloba, da poda več informacij v zvezi z njegovim varovanjem. A v prejšnji vladi so z “lahkoto” našli veliko razlogov, četudi niso imeli veliko informacij. Priznal pa je, “da če so se v prejšnji vladi dogajale takšne stvari in še bi to isto stvar storila sedanja vlada, to sploh ne bi prišlo na prvo mesto na RTV. Se strinjam, to je zelo slabo.”

Tudi Boris Vezjak se je zagovarjal, da ni res, da civilna družba ni naredila ničesar, in ponovil, da se je v izjavi javila Pravna mreža in Forum za demokracijo. Povedal je še, da kar se je zgodilo notranji ministrici, je nedopustno pa tudi škandalozno, kako je Golob razložil vse skupaj in na koncu še dejal, da je bila v stiski, zaradi katere je ugotovila, da je nesposobna in je kar sama odstopila. “Gre za smešenje in norčevanje Goloba, ki je pred kratkim napovedal boj proti sovražnemu govoru. Zdaj vidimo, da uporablja podobna sovražne besede, ki so popolnoma nedopustne”.

Priznanje, da je bilo kršenje zakonov na ulicah financirano
Sprenevedanju, da se civilna družba primerno odziva tudi v tej vladi, ni bilo konec. Ob vprašanju, ali je kakšna podobnost z domnevnim svetovalcem Rokom Snežičem in Milošem Milovićem, je Jenull jecljaje dejal, da ne ve in da ni nobenih dokazov, čeprav je Milovič nepravnomočno obsojen zaradi gospodarske kriminalitete, kar Snežič ni. Jenull je dejal, da bilo to šele problematično, če bi bil Muženič svetovalec za gospodarstvo, v tem primeru pa, da ni blizu Goloba. Ob tem je Merše dejal, se je Snežič domnevno srečeval z Janšo, v primeru Milovića pa je jasno, da je hodil po ministrstvih in bo morda celo prevzel varnost predsednika vlade. “Kdaj bomo v Ljubljani videli proteste z njegovo sliko in napisom “gotov si”?. To me preseneča, če bi res imeli neodvisno civilno družbo, ne pa neke vrste podaljšek, bi v enakih primerih, kot so bili v prejšnji vladi, korakali v enakih masah ljudi, pa tega ne vidimo.” Dobranič je na to odgovoril in dejansko razkrinkal, da so financirani.

Predstavniki civilne družbe so vedno govorili, da so neodvisni in so protesti spontani, tudi Jenull je v oddaji dejal, da so se protesti samoorganizirano zgodili. O tej laži je Merše dejal, da protesti niso bili spontani in vedno nekdo proteste organizira in pozove, “tu govoriti o spontanosti je smešno.”

Tudi v Inštitut 8. marec so utrujeni, pravi Nika Kovač. Ne da se jim ukvarjati z Janezom Janšo in Milanom Kučanom, ne s Snežičem in ne z gospodom, o katerem govorimo danes. Očitno sploh ne pozna imena (Miloša Miloviča) in ne ve, o čem je sploh govora v Tarči. Imajo pa še moči braniti Goloba. Kovačeva je namreč ponovila laži, ki jih je izrekel Robert Golob, da se je spor z ministrico začel po tem, ko so prišle fotografije njegovega mladoletnega otroka na Nova24tv. “To jaz zelo dobro razumem, tudi moj napadalec se je najprej tam pojavil.” To sicer ni res, o tem smo pisali že včeraj, na to pa je opozoril tudi Žan Mahnič.

Ob koncu oddaje so gostje povedali tudi zaključne besede. Kamere so ujele Kovačevo, kako je kar med oddajo vzela telefon in očitno pošiljala nekomu sporočila.

S. K.  (Nova 24TV)

(Foto: arhiv Nova 24TV)

The post (SPRENEVEDANJE!) Na Tarčo prišli kot “civilna družba”, odšli s priznanjem, da so le levi politični aktivisti appeared first on skandal24.si.

Novica je pred dnevi prišla iz Londona. Tomaž Štih, med tviteraši Libertarec, je sporočil, da je ustanovni član že zdavnaj propadle stranke Zares in dolgoletni uslužbenec razvpite Ultre Ronald Kordiš, ki se v javnosti sicer predstavlja kot Roni Kordiš ali celo Had, po novem v službi na Slovenskih novicah. Že pred desetletjem in več se je sam poimenoval za Hada; vzdevek si je nadel po grškem bogu podzemlja, spodnjega sveta, kjer prebivajo sence umrlih. Karakterno očitno res pravi lik za Slovenske novice, z naslovnic katerih dnevno silijo tragične zgodbe, smrti in žalost. 

Kadar ni v novinarski službi na Slovenskih novicah, je strokovnjak za odnose z javnostmi ali digitalno oglaševanje. Društvo novinarjev, katerega oranžna celostna grafična podoba močno spominja na Zaresovo, ni reklo še nobene.

Kordiš je kariero v medijih Kučanovega tajkunskega člana Stojana Petriča po naših informacijah kmalu po menjavi lastništva začel nekje v marketingu. Oglaševalci vedo povedati, da se je pojavil kot guru za kampanje v novih medijih, a brez kakšnega večjega uspeha. Kordiš je sicer bloger, ki na svoji strani oglašuje, kar mu pride pod roke – od avtomobilov in počitnic do politike. Od nečesa je pač treba živeti. Potem ko je njegov strankarski šef Gregor Golobič po več desetletjih le diplomiral, tik preden je postal visokošolski minister, je Kordiš bolj podoben svojemu novinarskemu predhodniku malikovalcev Golobiča Gregi Repovžu, ki mu fakultete ali vsaj visoke šole nikoli ni uspelo končati. A ko gre za »naše«, očitno izobrazba tudi v novem tisočletju ni pomembna. Kordiš je pri Petriču postal član uredništva finančne priloge Svet kapitala. Vzroke za Kordiševo premestitev viri iz Petričeve medijske hiše opisujejo različno – od tega, da se je zataknilo pri majhnem dosegu njegovih zapisov za poslovno prilogo, do tega, da je prišlo do potrebe po umikanju najbolj zvestih na bolj varne Slovenske novice pred jesenskim novim valom odpuščanj na izgubaškem Delu. Koncentracija malikovalcev misli in ideje Gregorja Golobiča je na Slovenskih novicah iz dneva v dan višja. Za Kordiša nekateri v Delovi hiši celo napovedujejo, da se bo v bližnji prihodnosti povzpel na katero od najvidnejših mest na Slovenskih novicah, in sicer po sistemu, preizkušenem že na Delu z Urošem Urbasom, ki tudi velja za človeka iz kvote Golobiča in se je sprva ekipi pridružil kot eden od sodelavcev, danes pa je odgovorni urednik. Zaenkrat se je Kordiš pridružil ekipi, v kateri je že Gašper Lubej, sicer brat vstajnika Uroša Lubeja iz stranke Solidarnost. Eden od sogovornikov je dejal: »Bizarnemu spisku Golobičevih malikovalcev s Slovenskih novic manjkata samo še Boris Vezjak in Igor Pribac. S takim naborom avtorjem bo šla naklada hitro po poti Dela ali stranke Zares.«

Kordiš se s kakšno odmevno zgodbo še ni proslavil, je pa zelo uspešen pri prekrivanju preteklosti. Google nekaj sledi Kordiševega političnega aktivizma še najde, a povezave so večinoma (že) izbrisane.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post ZARES: Golobičev bog podzemlja na Slovenskih novicah appeared first on skandal24.si.

Politično prevzemanje in obvladovanje medijev, tako rekoč življenjski projekt levice, se preveša v novo fazo. Volitve se bližajo in z vstopom Haklovega in Todorovićevega kapitala, politično in ideološko povezanega z Dejanom Židanom in poslovno s Polaničevim Pomgradom, je realizacija postala finančno in operativno lažja.

Kot lahko razberemo, bo slovenska bipolarna medijska motnja in politizacija medijev, ki več ne skriva strankarskih pečatov, »obogatena« za nov Židanov satirični tednik, ki bo izhajal kot priloga Večera. Imenuje se Toti list.

Vstal od mrtvih

Satirični Toti list, predvolilno obujen po več letih nabiranja prahu v Večerovih arhivih, ki ga bo spremljala spletna stran z istim imenom, bo imel znanega skupnega izdajatelja s Haklovim in Todorovićevim Večerom. Kot odgovorne osebe so vpisani Sašo Todorović, Uroš Hakl, Miha Klančar in Aleksander Bratina, prav vsi so direktorji podjetja Časnik Večer, d.o.o., kot odgovorni urednik pa je napisan Matija Stepišnik, skratka znana in preizkušena imena.

Lastniška razmerja

Kot že vemo, sta v Večer pred leti z milijonom evrov lastniško vstopila Todorović in Hakl, slednji je solastnik podjetja Hakl & Hakl. Skupaj so nato ustanovili podjetje Večer Skupina (2014), ta pa je leta 2016 ustanovilo podjetje, ki je danes izdajatelj Večera. Lastniška razmerja v družbi Časnik Večer, d.o.o.: 100-odstotni delež ima podjetje Večer skupina, d.o.o., tega pa lastniško obvladujejo Uroš Hakl (1,4459 % in 38,5579), Sašo Todorović (1,4459 % in 38,5579 %), Hakl % Hakl, d.o.o. (19,9924 %). Solastnika podjetja Hakl & Hakl, d.o.o., iz Murske Sobote sta sin Uroš in oče Boris Hakl, vsak s polovico poslovnega deleža. Prav pri tem podjetju si je Uroš izposodil 600 tisoč evrov za nakup deleža Večera.

Uroš Hakl in Sašo Todorović

Ponovitev brezplačnikov: novinarska tragedija, potem farsa

Toti list, sodeč po dosedanji praksi in intenci naslova, očitno ne bo niti malo skrival svoje novinarske agende: napadal bo politične nasprotnike. Če sta bila za ero vseh »državnih medijev« od leta 1945 značilna mimikretičnost in zanikanje lastniških in vsebinskih povezav, pred novimi volitvami 2018 ni več zaslediti nobenega pretvarjanja in zanikanja obvladovanja ali ustvarjanja novih medijev. Židan in njegova stranka sta postala bistveno manj sramežljiva. Kar bi nas moralo skrbeti.

Pri SD sedaj nadaljujejo s proizvodnjo medijske pahljače brez skrivaštva in posebnih zavor, naravnost iz ukradene vile na Levstikovi v Ljubljani ter s pomočjo Haklovega in Todorovićevega kapitala, ki svoje dodatne vire črpa tudi pri Polaničevem imperiju. Politizacija medijev je lastniška, kadrovska in vsebinska. Zato ni pričakovati, da bo Toti list deležen kakšnih posebnih pomislekov, podobno kot jih niso, tudi zaradi vpletenosti številnih novinarjev, bili deležni vsi dosedanji levičarski mediji. Če bi že, kar je posebna tragedija, uspeli misliti škandaloznost tovrstnih novinarskih praks in diskurzov, ko jih merimo z vatli poklicnih meril in standardov. Skratka, namesto enega dobivamo kar dva škandala. Nov brezplačnik in obračun s političnimi nasprotniki prek satire …

The post IZ TISKANE IZDAJE: Židanov Toti list postaja novi strankarski brezplačnik appeared first on skandal24.si.

Boj za piškotke je na slovenski medijski sceni očitno že tako hud, da se je med »borci« začel pojavljati tudi kanibalizem. Le kako naj si drugače razlagamo diplomsko delo Večerove novinarke Nine Ambrož, v katerem je pritlehno obračunala s sodelavko Melito Forstnerič Hajnšek? Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, ali je res IDEJNA avtorica navedenega dela …

Kdo je Nina Ambrož? V nagovoru bralcem vse manj pomembnega štajerskega dnevnika se predstavlja takole: »Zagovornica normativnega, etičnega novinarstva. Komunikologinja, ekonomistka. Pišem zgodbe, ki jih živijo, ustvarjajo delavci, direktorji, lastniki in politiki, tudi takšne, ki bi jih kdo raje zamolčal, zatajil. Se splača iskati resnico, pravico? Vedno.«

Iskalka resnice

Pobrskali smo po arhivu in poskušali najti zgodbe, ki »naj bi jih kdo raje zamolčal, zatajil«, in jih po navadi pišejo raziskovalni novinarji. Našli smo te: Resnice in zmote o pohorski omleti; Kdo si privošči gospodinjsko pomočnico in za kakšen denar; Rešitev proti toči: Mreža je učinkovita, vendar stane; Pes je pes. Kaj se zgodi, če ga počlovečimo; Kaj je skrivnost lepe in dobre kave; V Trstu zaprli kopališče zaradi morskega psa …

Prikrita lobistka

Bolj kot raziskovanje ji gre od rok to, da bi ugajala lastniku, piše o njegovih prijateljih, prekmurskih pridelovalcih zelenjave, ki so odlično in milijonsko podprti z državnim denarjem. A nekaj dodatne medijske pozornosti tudi godi, kaj ne. Prav posebej pa se je Nina Ambrož »izkazala«, ko je bilo treba v boj za avstrijsko Magno, najbolj sporno ekološko naložbo na Štajerskem in z neverjetno velikodušno večdesetmilijonsko podporo Cerarjeve vlade. Ko je bilo treba »prepričati javnost«, je bila Nina v prvih bojnih vrstah. Kot pridna in poslušna novinarka je dan preživela tudi z ministrom Počivalškom. Z njim osebno (!) je preživela dan v Hočah in o tem napisala srce parajoč članek, kako se je minister osebno podal prepričevati kmete, ki niso želeli dati svoje zemlje za avstrijsko lakirnico, ki je v Gradcu niso več smeli postaviti.

Diplomsko delo

Naslov dela iz leta 2016 je »Politični pritiski na lokalni medijski sceni − primer omrežja župana Franca Kanglerja«. V njej ob skromni strokovni literaturi poskuša izpeljati iz objavljenih člankov Večera, Dnevnika in Dela, kako naj bi »Kanglerjeva hobotnica« (v njej so se znašla imena prijateljev in znancev Franca Kanglerja), družno kot nekakšna mafija obvladovala mariborsko nadzemlje in pritiskala na medije. In kakšni so bili ti pritiski na Večer? Takratni župan Kangler jih je večkrat prijavil na Novinarsko častno razsodišče, leta 2012 so iz MO Maribor odpovedali naročnino na Večer in baje so jim ob tem iz občine še »odtegovali informacije«, pojavil se je brezplačnik Mariborski utrip, o Kanglerju so posneli dokumentarec, kako žge oglje, kazensko je ovadil nekega kriminalista in novinarki Nini so vdrli v računalnik. Res hudi pritiski, vredni diplomske naloge. No, zaradi tega kriminalista so jo celo zaslišali pri preiskovalnih organih. In že je bila tukaj osebna zamera, kajne?

Obračun

Diplomsko delo na fakulteti za družbene vede, mentor je bil doc. dr. Dejan Jontes, je izkoristila tudi za najbolj pritlehen obračun s sodelavko Melito Forstnerič Hajnšek, saj naj bi bila z možem Ivanom Hajnškom, pomislite, celo osebna prijatelja takratnega župana. V nalogi je objavila »Kanglerjevo hobotnico«, ki se je kasneje izkazala za čisti Večerov konstrukt, in prisluhe, ko se je njena sodelavka pogovarjala z županom. Prisluhe je sicer objavil Marko Pigac na svojem blogu. V oči pa bode še naslednje: sledijo namreč dolgi citati iz bloga Borisa Vezjaka, ki se, kar je več kot očitno, z Melito Forstnerič Hajnšek osebno ne razume. S takšnimi naslovi jo je nič kaj akademsko napadal leta 2013: Ime česa je Melita Forstnerič Hajnšek pa Jezikova župa in novinarski mrčes, ujet v prisluhe.

In kaj naredila Nina Ambrož: copy/paste, pa je!

(foto: screenshot vecer.com)

The post IZ TISKANE IZDAJE: Večerova novinarka napadla sodelavko! appeared first on skandal24.si.