Prekmurski proračunski milijonar Boris Hakl, oče lastnika časnika Večer Uroša Hakla in nekdanji direktor Vzajemne in Lekarne Ljubljana Marko Jaklič, ki se ga javnost spomni zlasti kot plagiatorja pri magisteriju, ki so mu ga zato odvzeli, in črni gradnji, imata skupen biznis v Beogradu, priča dokument, ki smo ga prejeli v uredništvo.

Jaklič je direktor, s Haklom pa sta vsak polovični lastnik podjetja Privredno društvo MB Pharm IT, registrirane za računalništvo programiranje.

In prav to je posel, kjer se pretekli poti Hakla in Jakliča križata, saj je bil proračun prek raznih podjetij v državni lasti v preteklosti že zlata jama za Haklova slovenska računalniška podjetja. Denimo Lekarne Ljubljana, ki jih je vodil Jaklič. Vir, ki nas je opozoril na posel, opozarja tudi na datum ustanovitve srbskega podjetja Hakla in Jakliča: “Firma je nastala nekaj dni po tistem, ko je Jaklič moral oditi iz lekarn. Glede na ime firme pa očitno tudi v Srbiji delata IT za lekarne.”

Boris Hakl je sicer v Sloveniji lastnik niza podjetij.

Aplikacija protikorupcijske komisije Erar pa razkriva milijonska nakazila, ki jih so jih v zadnjih letih iz slovenskega proračuna prejela Haklova podjetja. Zlasti prek lekarn.

Podjetje Hakl&Hakl lastniško obvladujeta Boris in Uroš Hakl, vsak je polovični lastnik podjetja, ki je s proračunskimi posli zaslužilo že 2,1 milijona evrov. Večino, 1,8 milijona, s Pomurskimi lekarnami.

Podjetje Hakl IT je osrednje Haklovo podjetje za poslovanje z lekarnami. Milijone so doslej zaslužili od Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, Pomurskih lekarn in Gorenjskih lekarn, koliko, razkriva fotografija spodaj.

Boris Hakl je sicer 43-odstotni lastnik podjetja Hakl IT, preostalo pa je v lasti podjetij gradbene družine Polanič, pri kateri je bil, preden je postal minister, zaposlen predsednik SD Dejan Židan.

Slabo četrtino milijona evrov je po podatkih Erarja z lekarnami zaslužilo podjetje v lasti Hakl IT Frontlab.

Boris Hakl je tudi direktor podjetja Ekobiro, katerega lastnica je sicer Tatjana Hakl.

The post Dokument razkriva: To v Srbiji počneta Jankovićev plagiatorski magister in proračunski milijonar Hakl appeared first on skandal24.si.

Cerarjeve besede o načelni vladi se kaj hitro razblinijo kot milni mehurčki, ko pogledamo, kako so člani njegove vlade, predvsem Dejan Židan, izkoristili možnost, da so pri koritu in svojim rojakom, predvsem nekdanjemu šefu Stanku Polaniču, omogočili milijonske zaslužke na njegovih podjetjih. Pod Cerarjevo vlado se odlično godi tudi Urošu in Borisu Haklu, sinu in očetu, ki sta s Polaničem sorodstveno povezana, pregledali pa smo tudi “stare zaloge”, ki so si jih nagrebli še v času Pahorjeve vlade. Očitno je, da denar iz t.i. pomurskega zakona, kar 272 milijonov evrov!, ni šel izključno za razvoj regije, ampak se je porazgubil tudi po različnih žepih prekmurskih tajkunov. Denar iz državnih poslov pa nato uporabijo za prevzeme medijev, saj je družina Hakl lastnica časopisne hiše Večer, navijaškega glasila Židanove stranke SD.

Družina Hakl predstavlja del prekmurske hobotnice, njene lovke pa sežejo vse do najvišje državne politike. Sin Uroš Hakl se ukvarja z mediji, oče Boris pa je del močne gospodarsko politične elite. Da to drži, priča revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega izhaja, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili, piše v poročilu. Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno.

Kar 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni bilo uporabnega
Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. V enem od aneksov je bilo namreč določeno, da je podlaga za izstavitev računa “v vrednosti 80 odstotkov od pogodbene vrednosti za vzpostavitev informacijskega sistema in migracije starih podatkov prevzemnega zapisnika o funkcionalnem delovanju modula za zdravila in z njim povezanih modulov ter modula v produkcijskem okolju.” Hkrati še piše, da v prevzemnem zapisniku, da bo izvajalec odpravil odstopanja v modulu, medtem pa so v podjetju že izstavili račun v višini 103.680 evrov, ne da bi prej odpravili odstopanja. Še več, avgusta 2013 sta Agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo plačilo že izvedeno v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega.

Kdo je Haklovim uredil dober posel za malo dela?
Glede na to, da je družina Hakl visoko na družbeni lestvici s poznanstvi z najbolj vplivnimi poslovneži v Prekmurju, tovrsten posel z državno agencijo ni slučaj. Spomnimo, da je Boris Hakl svak prekmurskega tajkuna in enega najbogatejših Slovencev iz kroga Kučanovega foruma 21 Stanka Polaniča, ki je prav tako solastnik podjetja Hakl IT d.o.o. V Polaničevem podjetju Panvita d.d., ki se tudi najde med solastniki podjetja Hakl IT, pa je nekoč služboval tudi večni minister za kmetijstvo in predsednik stranke SD Dejan Židan. Za pravo politično smer v celotni zgodbi in vez s politiko pa je poleg Židana v tem delu skrbel še Andrej Horvat, nekdanji državni sekretar v Pahorjevi vladi, nato pa osumljen korupcije in storitve kaznivih dejanj. Premoženje družine Polanič so v Financah že leta 2011 ocenili na 42 milijonov evrov, nato kot 26. najbogatejšega Slovenca, imenujejo jih tudi kralji Prekmurja, ki “bogatijo z agencijskimi delavci”, redno zaposlenih v svojih družbah imajo namreč vse manj.

Da je podjetje Borisa Hakla dobilo posel na evidentno sumljiv način, se ni zgodilo prvič. Pred leti je časnik Finance pisal, da je Hakl IT dobil donosen posel z Lekarno Ljubljana brez javnega razpisa. Javno podjetje Lekarno Ljubljana je takrat vodil še razvpiti Jankovićev deček Marko Jaklič, Haklovo podjetje pa je bilo izbrano na podlagi pogajanj, saj naj bi imelo takrat izključne pravice na programski opremi.

72 milijonov evrov je delil Andrej Horvat iz Židanove stranke, ki mu KPK očita kilentelizem in skorumpiranost
Z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji iz januarja 2010, časa Pahorjeve vlade, so se nekateri pomurski in prekmurski tajkunski baroni še dodatno okrepili, med njimi izdatno ustanovitelj imperija Panvita Stanko Polanič. Pahorjeva vlada je namreč s t. i. pomurskim zakonom temu delu sicer obubožane države namenila 272 milijonov evrov neposredne državne pomoči, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, kjer je država povrnila kar 70 odstotkov stroškov novo zaposlenega. Nadalje je bila za 70 odstotkov znižana davčna osnova za plačilo davka iz dobička, denar je šel še za medpodjetniško izobraževanje, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter oskrbo s pitno vodo. Denarja je bilo na voljo dovolj, 272 milijonov evrov je na primer protivrednost okrog 1.800 stanovanjskih hiš ali okrog 20 letnih proračunov povprečne slovenske občine. To je bil tudi odličen zastonjkarski vir, poleg tega, da so za svoje megalomanske načrte denar pobirali še iz bank, ki jih zdaj saniramo vsi davkoplačevalci. Vendar, pri delitvi denarja je imel z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično vlogo tudi tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke. Takratni vladni predsednik Pahor ga je sicer kmalu umaknil z mesta vodje projektne pisarne, razlog je bilo pismo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Horvata zelo obremenjevalo. Po dostopnih podatkih so mu očitali tudi veliko mero klientelizma, osebne prijateljske zveze pa naj bi bile pokrite tudi s skorumpiranostjo pri delitvi finančne državne pomoči. Oktobra 2011 je prišlo do več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana, kriminalisti so med drugim preiskovali tudi Horvatovo pisarno v vladni službi za lokalno samoupravo.

Polanič obvladuje tudi podjetje Pomgrad, kjer je nadzornik, njegov sin Iztok pa je predsednik uprave tega podjetja. Njegov drugi sin Peter pa zastopa podjetje Panvita, mesna industrija Radgona, d.d. Že Finance so pred časom pisale, da “oče predaja žezlo sinovoma”, a to v resnici ne drži, saj iz ozadja še vedno vse niti, pa čeprav “le” kot nadzornik, vleče oče Stanko. Še posebej dobro pa se jim godi v času Cerarjeve vlade. Pomgrad ima namreč stalne prilive že ves čas, še posebej pa izstopata leti 2015 in 2017, ko mu je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nakazalo sledeče zneske:

• marec 2015: 1,3 mio evrov,
• april 2015: 1,68 mio evrov,
• maj 2015: 3,19 mio evrov,
• junij 2015: 3,48 mio evrov,
• julij 2015: 2,48 mio evrov,
• avgust 2015: 2,30 mio evrov,
• september 2015: 2 mio evrov,
• november 2015: 2,5 mio evrov,
• december 2015: 8 mio evrov.

Pomgradu pa se je odlično godilo tudi v letu 2017, kjer so na račun prav tako iz omenjenega Cerarjevega ministrstva kapljali milijonski zneski. Še posebej izstopa december 2017, ko jim je Ministrstvo za infrastrukturo nakazalo kar 4,578 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Seveda jih omenjeno ministrstvo izdatno financira tudi v letu 2018, razkriva spletna stran Erar. Poleg omenjenih zneskov jim je milijonska nakazila poslala tudi družba DARS. Kot razkriva Erar, je Pomgrad dobil posle s tem državnim podjetjem šele, ko je oblast prevzela “načelna” Cerarjeva vlada:

Uroš Hakl obvladuje medije

Hakl, Cerar

Uroš Hakl je skupaj s Sašem Todorovićem kupil časnik Večer za milijon evrov. Spomnimo, v lasti ima 40 odstotkov Večera, skupaj z očetom Borisom, lastnikom podjetja Hakl & Hakl d.o.o., ki ima v lasti 19,9 odstotkov Večera in je lastnik Zavoda PISK, Maribor in Podjetja za informiranje Murska Sobota, d.o.o. Polanič obvladuje vrsto podjetij, preko družine Hakl pa obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Poleg tega je Uroš Hakl preko Večera kupil blagovne znamke propadlega podjetja Delo Revije. Večer je tako pridobil blagovne znamke kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta. Uroš Hakl naj bi bil tudi med ovadenimi pri delitvi denarja iz t. i. pomurskega zakona, ki ga z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično odigral tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke.

Nova24TV

The post KAM GRE VAŠ DENAR? V žepe Hakla in Polaniča, pomaga pa Židan appeared first on skandal24.si.

Politično prevzemanje in obvladovanje medijev, tako rekoč življenjski projekt levice, se preveša v novo fazo. Volitve se bližajo in z vstopom Haklovega in Todorovićevega kapitala, politično in ideološko povezanega z Dejanom Židanom in poslovno s Polaničevim Pomgradom, je realizacija postala finančno in operativno lažja.

Kot lahko razberemo, bo slovenska bipolarna medijska motnja in politizacija medijev, ki več ne skriva strankarskih pečatov, »obogatena« za nov Židanov satirični tednik, ki bo izhajal kot priloga Večera. Imenuje se Toti list.

Vstal od mrtvih

Satirični Toti list, predvolilno obujen po več letih nabiranja prahu v Večerovih arhivih, ki ga bo spremljala spletna stran z istim imenom, bo imel znanega skupnega izdajatelja s Haklovim in Todorovićevim Večerom. Kot odgovorne osebe so vpisani Sašo Todorović, Uroš Hakl, Miha Klančar in Aleksander Bratina, prav vsi so direktorji podjetja Časnik Večer, d.o.o., kot odgovorni urednik pa je napisan Matija Stepišnik, skratka znana in preizkušena imena.

Lastniška razmerja

Kot že vemo, sta v Večer pred leti z milijonom evrov lastniško vstopila Todorović in Hakl, slednji je solastnik podjetja Hakl & Hakl. Skupaj so nato ustanovili podjetje Večer Skupina (2014), ta pa je leta 2016 ustanovilo podjetje, ki je danes izdajatelj Večera. Lastniška razmerja v družbi Časnik Večer, d.o.o.: 100-odstotni delež ima podjetje Večer skupina, d.o.o., tega pa lastniško obvladujejo Uroš Hakl (1,4459 % in 38,5579), Sašo Todorović (1,4459 % in 38,5579 %), Hakl % Hakl, d.o.o. (19,9924 %). Solastnika podjetja Hakl & Hakl, d.o.o., iz Murske Sobote sta sin Uroš in oče Boris Hakl, vsak s polovico poslovnega deleža. Prav pri tem podjetju si je Uroš izposodil 600 tisoč evrov za nakup deleža Večera.

Uroš Hakl in Sašo Todorović

Ponovitev brezplačnikov: novinarska tragedija, potem farsa

Toti list, sodeč po dosedanji praksi in intenci naslova, očitno ne bo niti malo skrival svoje novinarske agende: napadal bo politične nasprotnike. Če sta bila za ero vseh »državnih medijev« od leta 1945 značilna mimikretičnost in zanikanje lastniških in vsebinskih povezav, pred novimi volitvami 2018 ni več zaslediti nobenega pretvarjanja in zanikanja obvladovanja ali ustvarjanja novih medijev. Židan in njegova stranka sta postala bistveno manj sramežljiva. Kar bi nas moralo skrbeti.

Pri SD sedaj nadaljujejo s proizvodnjo medijske pahljače brez skrivaštva in posebnih zavor, naravnost iz ukradene vile na Levstikovi v Ljubljani ter s pomočjo Haklovega in Todorovićevega kapitala, ki svoje dodatne vire črpa tudi pri Polaničevem imperiju. Politizacija medijev je lastniška, kadrovska in vsebinska. Zato ni pričakovati, da bo Toti list deležen kakšnih posebnih pomislekov, podobno kot jih niso, tudi zaradi vpletenosti številnih novinarjev, bili deležni vsi dosedanji levičarski mediji. Če bi že, kar je posebna tragedija, uspeli misliti škandaloznost tovrstnih novinarskih praks in diskurzov, ko jih merimo z vatli poklicnih meril in standardov. Skratka, namesto enega dobivamo kar dva škandala. Nov brezplačnik in obračun s političnimi nasprotniki prek satire …

The post IZ TISKANE IZDAJE: Židanov Toti list postaja novi strankarski brezplačnik appeared first on skandal24.si.

Prekmurski gospodarski in politični lobi želi s pomočjo Lekarniške zbornice Slovenije informacijski sistem podjetja Hakl IT spraviti v vse slovenske lekarne, uničiti konkurenco in s tem služiti astronomske vsote denarja.

V tedniku Škandal24 smo že poročali, da zasebni lekarnar in predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub ni ravno največji ljubitelj črke zakona. Na črno je namreč prodajal veterinarska zdravila, za katera je potreben recept veterinarja. Da je zadeva še bolj sporna, je Golub tudi član sveta Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), poslanstvo katere je varovanje javnega zdravja z reguliranjem in nadzorom zdravil. Danes pa prvi mož slovenskega lekarništva po nareku najvišjih političnih in gospodarskih sil poskuša na trgu informacijskih storitev v lekarništvu ustvariti monopol in s tem kršiti 74. člen slovenske ustave, ki se glasi: »Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.«

Golub uvaja škodljive spremembe

Miran Golub slovenske lekarne v anketi sprašuje, ali se strinjajo, da na slovenskem trgu lekarniških informacijskih sistemov uvedejo popoln monopol.

Da Golub v slovensko lekarništvo uvaja neumnosti, ki panogi zgolj škodijo, nas uči že preteklost; sodeloval je namreč pri pripravi lekarniške zakonodaje, ki je poleg drugih ustavno spornih določil uvedla tudi številne druge nesmisle, kot je denimo najmanjša dovoljena razdalja med dvema lekarnama – to je tako, kot da bi država uzakonila, da Hofer ne sme stati čez cesto nasproti Lidla. Nedolgo nazaj pa je Lekarniška zbornica Slovenije vsem lekarnam poslala anketni vprašalnik z naslovom »Težave z eReceptom; skupna nabava optičnih čitalcev«, v katerem pod točko 8 lekarne sprašujejo: »Ali se strinjate, da bi LZS pristopila k razvoju enotne programske rešitve za izdajo zdravil za vse lekarne?« S tem, ko bi Lekarniška zbornica Slovenije uvedla enotno programsko rešitev za izdajo zdravil za vse lekarne, bi ustvarila monopol, uničila konkurenco, na slovenskem trgu lekarniških informacijskih sistemov pa bi obstajalo samo eno podjetje, ki te storitve ponuja, in nobene alternative. Zakaj je Lekarniški zbornici Slovenije to sploh v interesu? Odgovor sega globoko v prekmurski gospodarski in politični lobi.

Vpliv družine Hakl in Polanič

Dejan Židan prijateljuje z družino Polanič še iz časov, ko je bil predsednik uprave Panvite. Danes skrbi za njihovo uspešnost na javnih razpisih.

Trenutno imajo slovenske lekarne možnost izbire lekarniških informacijskih sistemov pri različnih ponudnikih. Eden izmed močnejših ponudnikov storitev je podjetje Hakl IT, katerega največji odjemalec storitev je trenutno Javni zavod Lekarna Ljubljana, bolj poznan pod imenom Ljubljanske lekarne. Prav tako so med njihovimi strankami tudi Pomurske lekarne in Gorenjske lekarne. Vse lepo in prav, dokler ne pogledamo, kdo stoji za Golubovimi nenavadnimi namerami. Podjetje Hakl IT, ki slovenskim lekarnam ponuja informacijske rešitve, je v 43,88-odstotni lasti podjetnika Borisa Hakla, ki je tudi direktor podjetja.

Hakl je, poleg tega da z informacijskim sistemom oskrbuje Ljubljanske lekarne, tudi prijatelj ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a Haklove gospodarske lovke prek prekmurskih kolegov segajo tudi v druge, višje sfere slovenske politike. Skoraj 25 odstotkov podjetja Hakl IT si lasti imperij vplivne prekmurske družine Polanič Panvita, d. d., v lasti Petra in Iztoka Polaniča. Znano je, da je bil današnji kmetijski minister Dejan Židan nekoč predsednik uprave Panvite, danes pa se Panvita nadpovprečno dobro odreže na marsikaterem razpisu na njegovem ministrstvu. Tudi podjetje Pomgrad, d.d., je v rokah Polaničevih in je prav tako izjemno uspešno na razpisih za državne gradbene projekte. Prav tako je med lastniki podjetja Hakl IT tudi podjetje Imo-Rent Murska Sobota, d.o.o., stoodstotni lastnik katerega je Stane Polanič.

Miran Golub uvaja spremembe po nareku prekmurske gospodarske elite.

Tega v Večeru ne bosteprebrali

Tako bi vplivni prekmurski družini Hakl in Polanič, ki si z raznimi razpisi že tako ali tako lepo razdeljujeta državni denar, s pomočjo Mirana Goluba in Dejana Židana poenotili tudi informacijski sistem v vseh slovenskih lekarnah, ustvarili monopol na trgu lekarniških informacijskih sistemov, uničili vsa druga konkurenčna podjetja in pri tem služili astronomske vsote denarja. Tega v preostalih slovenskih medijih ne boste prebrali, saj ima družina Hakl roko nad vplivnim časopisom Večer. Boris Hakl je namreč prek podjetja Hakl & Hakl, d.o.o., 19,99-odstotni lastnik podjetja Skupina Večer, d.o.o., njegov sin Uroš Hakl pa si lasti kar 40 odstotkov mariborskega časnika.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Miran Golub v prid prekmurski eliti ustvarja monopol in krši ustavo appeared first on skandal24.si.