Pred desetletji je fural imidž velikega frajerja, ko se je postaral, je z voditeljsko vlogo pri priljubljenem kvizu skušal igrati izobraženca, ste vedeli, za koga po vseh padcih danes dela Jonas Žnidaršič, ki kandidira na list SD, pri vse manj inovativni Tanji Fajon?

Odkar so minila njegova televizijska leta, smo ga našli  pri radijski postaji Bob, kjer je predstavljen kot eden iz ekipe treh voditeljev, z identično grimaso kot na večini objav, kjer se promovira kot kandidat Tanje Fajon.

Iz razvida medijev, objavljenega na spletni strani ministrstva za kulturo, lahko raberemo, da je lastnik vseh medijev, ki imajo v imenu Radio Bob, družba Radio 3. Ta pa je v lasti družbe Infonet media, ki je tudi radijska mreža, ki ji pripada Radio Bob.

Lastniška struktura mreže Infonet media, za katero dela Jonas Žnidaršič, pa je silno razvejana, predvsem pa združuje razvpite igralce slovenske tranzicijske gospodarske scene.

Največji lastnik mreže, za katero dela Jonas Žnidaršič, je smetarski tajkun Martin Odlazek, pri katerem so našli zavetje tudi novinarji, ki se poslužujejo sumljivih davčnih prijemov, Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic. Odlazku sodijo, ker je osumljen zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti. Siol je januarja poročal: “Urad za preprečevanje pranja denarja je finančni upravi (Furs) pred dobrim letom naznanil sum davčne zatajitve poslovneža Martina Odlazka, njegovih družinskih članov in povezanih podjetij. Skupni znesek domnevno spornih transakcij so v uradu ocenili na najmanj dva milijona evrov.”

Največji posamezni lastnik mreže, za katero dela Jonas Žnidaršič, je Ivan Kralj, ki naj bi Odlazku posojal denar in o orožarskih poslih katerega so obširneje pisali pri Nova24tv, kjer so razkrili, da je poslovni imeprij gradil s pomočjo politike: “Ivan Kralj je še eden izmed tranzicijskih povzpetnikov v Sloveniji. Kljub temu, da ga osrednji mediji zelo radi predstavljajo kot uspešnega podjetnika temu ni tako. Prve posle s slovensko vojsko mu je uspelo pridobiti v času LDS s pomočjo takratnega poslanca Toneta Anderliča. Kralj ima sicer stike s poslovno-političnim omrežjem koncerna Iskra. Prav v času prve Janševe vlade je s pomočjo svojega zvestega uslužbenca na MORS-u Željka Kralja (nista v sorodu) na sumljiv način zaslužil čistih sedem milijonov evrov, ko je svoje puške FN-2000 prodal za dvakratnik nabavne cene.”

Četri največji lastnik so AMC Investicije, kjer skozi verigo nanizanih podjetij Inforsoft, RMS Info Center in Ekdis pridemo, kjer smo začeli – do Martina Odlazka.

Desetinski lastik je še en medijsko-poslovni tajkun, Bojan Petan, ki je v preteklosti v svojo mrežo poleg časopisa Dnevnik prepletel tudi Marino Portorož in Terme Čatež.

Najmanjši lastnik mreže, za katero dela Jonas Žnidaršič, pa je Marko Divjak, lastnik družbe Luxuria, ki je lastnica družbe NEP Trade.

The post Razvpita ekipa, za katero dela Jonas Žnidaršič: v službi tajkunov, tudi prodajalca orožja appeared first on skandal24.si.

Pisalo se je leto 2003, ko je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Primož Cirman zagovarjal diplomsko delo, katerega uvod citiramo v okvirju.

Citirana izjva je stara že več kot dve desetletji, skoraj toliko tudi diplomsko delo in priznati je potrebno, da je dolga doba Cirmana pretvorila v pravega profesionalca podtikanj. V soboto je spisal komentar, v katerem 68.letnemu podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču, ki je bil tja izvoljen na listi upokojenske stranke in zastopa interese upokojencev, med vrsticami grozi, kaj ga čaka po koncu mandata, ko se bo vrnil domov. Neokusno.

Cirman je v komentar z zloveščim naslovom “Tudi Branko Simonovič se bo vrnil domov,” zapisal: “V tem popolnem razpadu sistema vrednot je poslanec, ki izda volivce zato, da se spremeni v glasovalni stroj, le najbolj vidni vrh ledene gore.” Kar je tudi nedemokratično, saj Cirman očitno ne pozna, zagotovo pa v Simonovičevem primeru ne upošteva 82. člena Ustave Republike Slovenije, kjer je izrecno navedeno, da so posanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

Vir: Ustava RS: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1

Cirmanov pritisk na poslanca je videti tudi časovno skrbno izbran, celoten zapis namreč ne pušča dvoma, da pisec na poslanca, o katerem so lani na istem portalu pisali, da ne namerava ponovno kandidirati, pritiska z grožnjami, da bo v lokalnem okolju po poslanski upokojitvi doživljal neprijetnosti, pred glasovanjem o interpelaciji zoper ministra za okolje Andreja Vizjaka.

In tukaj srečamo kar dva primera poprejšnjih ravnanj, ki kažeta, da je pisanje namenjeno doseganju drugih ciljev.

Prvi razkriva Cirmanov nrav, teden dni pred grožnjami Simonoviču je v komentarju zapisal: “SDS gre v posteljo z vsakim, tudi z levimi tajkuni.” Piše o tajkunu Bojanu Petanu, ki mu je služil skoraj vsa leta od zgoraj omenjene diplome, saj je v njegovem mediju z imenom Dnevnik praktično profesionalno odraščal. In ne zgolj to, Cirman je bil nadzornik Petana na Dnevniku. kot predstavnik zaposlenih v NS Dnevnika d.d.. Sedaj pa dela na portalu tajkuna Odlazka, ki je bil pravnomočno obsojen. Cirman je nekakšen skupni imenovalec tajkunov Martina Odlazka in Petana, saj je z obema tako ali drugače poslovno sodeloval. Zato je še bolj bizarno, da sodelovanje s Petanom očita Vizjaku, ki z novim zakonom o odpadkih posega v interese Odlazka, od katerega je Cirman odvisen.

Zadeva, okoli katere se v komentarju vrti Cirman, rušenje Andreja Vizjaka v pogovoru z njegovim bivšim delodajalcem tajkunom Petanom, avtorja očitno vznemirja že od objav na PopTV. Takrat so Cirman in ekipa analizo posnetka objavili skoraj sinhrono s 24ur oz. PopTV, čeprav se je večer prevešal v noč.

Posnetka strani 24ur in necenzurirano.

Tudi komentar, v katerem Cirman ostarelemu poslancu žuga, kaj bo, ko bo konec mandata in se bo moral vrniti v lokalno okolje, je nastal po objavi na 24ur. Simonovič se je zdel spomladi, ko so bile v zraku še KULovske sanje o prevzemu vlade, priročna tarča Evgeniji Carl, ki je osporavala njegovo diplomo in si polomila zobe na RTV Slovenija. In tudi tam ima Cirman odlične povezave, saj lahko njegova žena Petra Bezjak Cirman svojemu možu kot direktorica iz vrst zaposlenih na RTV tudi zagotovi, da je stalni komentator na RTV v oddajah Odmevi in Studio City. Za povrh pa skrajna levica še napade profesorja dr. Petra Gregorčiča, ker je dal v soočenju Odmevov pravo lekcijo vsebinsko puhlemu Cirmanu. Za skrajno levico je sodelovanje uglednega profesorja Gregorčiča v oddaji RTV  problem, ker jim z.navajanjem dejstev naliva čistega vina, ne pa hudi konflikti interesov Cirmana.

Na podtikanja je stavil že Milošević.

The post Preučeval je Miloševićeve metode, pred glasovanjem o interpelaciji skozi zapis žuga upokojencu, kaj bo, ko se vrne domov appeared first on skandal24.si.

Ljubljanski časopis Dnevnik, katerega lastnik je tajkun Bojan Petan, se je v zadnjih dneh in dogajanju okoli obletnice pokola v Srebrenici zreduciral v medij, ki natisne stališča stranke SD oziroma njene prve napadalke Tanje Fajon, prijateljice Petanove hčere Petre Petan.

www.dnevnik.si

Ob tem pa vendarle ne moremo spregledati, da je med najbolj dobesednimi zagovorniki idej Fajonove in njene stranke medij, ki je v začetku julija objavil sluzav zapis o vdovi srbskega kriminalca Želja Ražnatovića Arkana, ki so ga Združeni narodi obdolžili zločina proti človeštvu, in sicer za grozote, ki so bile storjene civilnim prebivalcem v Vukovarju in v Bijeljini.

Arkanove paravojaške enote so na svojih krvavih pohodih na Hrvaškem ubijale civiliste in kradle. Arkan naj bi bil odgovoren za pokol na Ovčari, kjer so likvidirali vojne ujetnike, civiliste in bolnike iz vukovarske bolnišnice.

Petanov SD-jevski bilten v članku objokuje zločinčevo vodovo Ceco Ražnatović, češ, kako naj po takem orlu, kot naj bi bil njen zločinski mož, spi z golobi. Brez omembe, da gre za kriminalca, razvpitega ne zgolj v regiji, ampak po vsem svetu. Posnetek strani si lahko ogledate v okvirju.

“Ceca Ražnatović je bila pomemben simbolen del zločinskega projekta njenega soproga Željka Ražnatovića Arkana,” so leta 2011 zapisali pri hrvaškem Jutarnjem listu o ženski, za dobrobit katere skrbijo pri Petanovih.

Vukovar je napadla vojska 40.000 mož, branilo ga je kašnih 2000 vojakov.

The post Tajkun Petan, ki izdaja strankarski bilten prve napadalke SD Fajonove, medijsko promovira vdovo srbskega vojnega zločinca appeared first on skandal24.si.

Padca prodanih naklad, zaradi katerih naj bi se medijski hiši Dnevnik in Večer združili, naj bi s seboj prineslo tudi odpuščanja novinarjev.

Novinarji v uredništvu Večera, katerega odgovorni urednik je Matija Stepišnik, slabe poslovne rezultate že čutijo na svoji koži. Povedali so nam, da so jim že nižali plače, nekaterim celo za 20 odstotkov.

In medtem ko so prve žrtve slabega poslovanja navadni novinarji, se lastnik Večera Uroš Hakl še vedno lepo debeli in uživa v razkošju. Njegova družina si je pred dvema letoma za 307 tisoč evrov omislila vikend v Triglavskem narodnem parku, poglejte ga na povezavi, To ni Haklova edina nepremičnina za užitek, imajo še eno na hrvaškem otoku Krk. Sosedje pripovedujejo, da so jo pred leti kupili “na keš.”

Lastnik Dnevnika je tajkun Bojan Petan, ki je moral zaradi spornega lastninjenja Term Čatež pred sodnika, s skupino DZS pa je ustvaril založniško-medijsko-turistični imperij, ki obvladuje deleže v precej pomembnih slovenskih podjetjih, ko so Terme Čatež in Marina Portorož ter časopis Dnevnik in podjetje Delo prodaja. Ko je letos marca pričal pred parlamentarnimi preiskovalci, ki so ugotavljali vzroke in odgovornost za bančno luknjo, je javnost izvedela, da na dan zasluži kar 1861 evrov neto. »Vodenje štirih firm s 1000 pritiski« po besedah Petana prinese tudi to, da se človek praktično odpove družinskemu življenju. Kar je nekoliko privlečeno za lase, saj tudi žena Petana Ada de Costa Petan sedi v nadzornih svetih njegovih firm, tako da z okrnjenim družinskim življenjem najbrž ni toliko težav. Petan se menda rad druži tudi z mladimi kolegicami.

Podobno kot odgovorni urednik Dnevnika Darijan Košir, ki se je v času, ko je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, toliko družil s sodelavkami, da je druženje (šušljalo se je, da v motelu na obrobju Ljubljane) obrodilo tudi sadove. (Bivšo) ženo in družino pa je zmenjal za sodelavko.

The post Združevanje Dnevnika in Večera: med Stepišnikovim novinarji že prve žrtve appeared first on skandal24.si.

Po naših informacijah so vodilni na mariborskem Večeru, ki mu naklada vztrajno pada, zaskrbljeni tudi nad neuspehom od mrtvih vstalega Totega lista. Projekt predvolilnega obračuna s političnimi nasprotniki Židanove SD ima več težav. Pojdimo po vrsti. 

Najprej se je zataknilo pri bralcih. Starejši bralci Večera, ki jim je Toti list ostal v spominu po svoji res hudomušni vsebini, kjer so si tudi v »svinčenih časih« privoščili kakšno pikro na račun enopartijskega sistema, so nad novo izdajo najstarejšega satiričnega lista v Sloveniji predvsem razočarani. Tudi zato, ker zanj pišejo ljudje, ki nimajo smisla ne za satiro ne za humor. V besedilih je tako mogoče najti zgolj obračun s političnimi nasprotniki Židanove SD in obračun z lokalnimi mediji, ki imajo veliko večji doseg in branost kot pamflet starih ideoloških sil, v kar se spreminja (bolje: ostaja na liniji) vse bolj nizkonakladni Večer.

Norčevanje iz ogroženosti ljudi

Toti list je praktično ilegalni medij, saj z njim na Večeru kršijo Zakon o medijih.

Kako nizko lahko padeš v poskusu »satire«, se je izkazalo na začetku aprila z objavo »članka« v Totem listu z naslovom Pozor, vljudni migrantski vlomilci. Njihov posmeh je bil namenjen vsem ljudem Bele krajine, ki živijo ob Kolpi na slovensko-hrvaški meji. Prav to mejo zadnje mesece prečka vse več ilegalnih migrantov, kar je potrdila tudi lokalna policija in s kamero posnela ekipa Nove24TV. Ti ilegalni migranti vdirajo na dvorišča domačinov in nekateri med njimi tudi v njihove domove. Vendar Večerovci tega iz svojih toplih pisarn z razgledom na »mariborsko dnevno sobo« seveda ne vidijo. Le kako bi, Bela krajina je za njih »tam nekje spodaj« …

Norčevanje iz zakona

Večerov Toti list pa se ne norčuje le iz političnih nasprotnikov Židanove SD, naslednice nekdanje ene in edine komunistične partije, ampak se norčuje tudi iz veljavnih slovenskih zakonov. A ne samo to – tudi spoštuje jih ne. La kako lahko to razumemo drugače, saj namreč odgovorni na Večeru (kar štirje direktorji: Sašo Todorović, Uroš Hakl, Miha Klančar in Aleksander Bratina ter Matija Stepišnik kot odgovorni urednik) spletne izdaje totilist.si niso vpisali v Razvid medijev, kot to zahteva Zakon v medijih v svojem 12. členu: »Izdajatelj mora pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid.« Tako moramo bralce tega kvazisatiričnega brezplačnika opozoriti, da pravzaprav berejo ilegalen medij. In kaj na to pravijo na Inšpektoratu RS za kulturo in medije? Odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli, ne dvomimo pa, da bo zagotovo zanimiv!

BIZARNO: V ČLANKIH SE SKLICUJEJO SAMI NASE

Andrej Bedek rad citira Andreja Bedka in Večer to podpira ter objavlja (foto: Facebook)

V Večeru smo lahko prebrali tudi ta citat: »Kot poroča Vestnik, so kriminalisti po neuradnih, a zanesljivih informacijah obe preiskavi opravili zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 176. členu kazenskega zakonika (KZ).« Avtor članka v Večeru je bil Andrej Bedek, ki se je skliceval na novinarja Andreja Bedka (Vestnik). Da je bizarnost še večja, je novinar Andrej Bedek (Večer) citiral novinarja Andreja Bedka (Vestnik) in ob tem kot Andrej Bedek (Večer) še poročal o tem, kar je poročal Andrej Bedek (Vestnik). Bedno od Bedka in Večera!

PRED PRODAJO?

Bojan Petan

Sicer pa imajo po naših podatkih lastniki Večera na mizi ponudbo za odkup Večera s strani drugega medijskega tajkuna, predsednika uprave DZS Bojana Petana, ki izdaja ljubljanski Dnevnik, prodaja pa naj bi se zgodila kmalu po volitvah. Večer bi tako postal še bolj marginalen, le malo večje dopisništvo Dnevnika. Se obetajo velika odpuščanja?

The post IZ TISKANE IZDAJE: Pri Večeru se požvižgajo na zakon appeared first on skandal24.si.

Slovenci, ki plačujejo davščine, so molzna krava za srbske posle v Sloveniji, razkriva aplikacija protikorupcijske komisije Erar. Pa ne samo tam, kjer je na delu ljubljanski župan srbskih korenin Zoran Janković. Srbski kulturni center Danilo Kiš, ustanovljen februarja 2010, je v osmih letih iz slovenskega proračuna počrpal 361 tisoč evrov! To je neverjetnih 428,75 bruto minimalnih plač.

Ustanovitelji društva so ljudje, ki jim je to postranski prejemek, večina pa se preživlja ali celo bogati s proračunskimi prihodki, ki prihajajo iz dajatev slovenskih davkoplačevalcev.

Proračunska milijonarja

Društvo so ustanovili: Milica Antić Gaber (žena nekdanjega vidnega politika stranke LDS Slavka Gabra), Aleksanda Banjanac Lubej (novinarka in urednica na javnem zavodu RTV Slovenija), Željko Ćurić (lastnik podjetja O.K. Consulting, ki iz proračuna prejema milijone evrov), Nikola Damjanić (o njegovih milijonskih poslih in povezavah več v nadaljevanju), Petar Damjanić (na omrežju LinkedIn se predstavlja kot vodja projektov v podjetju Stratkom, sicer pa je zastopnik Društva za srbski jezik in kulturo), režiser Dušan Jovanović, bivši predsednik Rotary kluba Ljubljana Barje Branko Matijević, Marko Milosavljević (zaposlen na državni Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani), Dragan Mitić, Svetlana Slapšak (z državne Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in Aleksandra Stanković (s stalnim naslovom v Zrenjaninu, kot svetovalka je po poročanju portala Novinar.de delala na srbski ambasadi v Ljubljani).

Sedež društva je na Parmovi ulici v Ljubljani, delujejo pa prek spletne strani, na kateri je posebej izpostavljeno, da jo podpira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, poleg tečajev srbščine pa se na portalu največ posvečajo migrantom, in to tako, da projekte financirajo razna slovenska ministrstva, od notranjega ministrstva pa tudi do vladnega urada za komuniciranje.

Od ustanovitve leta 2010 je društvo največ denarja neposredno od ministrstev, skoraj 132 tisoč evrov, dobilo od ministrstva za kulturo, 109 od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, 75 tisoč evrov od zunanjega ministrstva in devet od notranjega. Deset tisočakov so dobili od Pedagoškega inštituta, osem od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, po pet od zavoda za zaposlovanje in vladnega urada za komuniciranje. A tu se uspešnost ustanovnih članov s 45 tisoč evrov letno podprtega SKC Danilo Kiš, da živijo na račun slovenskega proračuna, šele začenja.

1,6 milijona evrov
SLOVENSKE PREGOVORE KRIVI ZA SAMOMORE
Na spletni strani Pozitivna psihologija za boljše življenje, kjer po 20 do 25 evrov prodajajo udeležbo na predavanjih, ki jih organizirajo skupaj s Časnikom Večer, se Željko Ćurić med drugim predstavlja kot »doktor medicine, psihiater, psihoterapevt ter soustanovitelj in direktor firme O.K. Consulting, d.o.o., Ljubljana. Večinoma se ukvarja z menedžerji, športniki, pogajalci s teroristi in pripadniki specialnih enot policije.«

Ćurić je ustanovitelj in po podatkih Erarja direktor podjetja O.K. Consulting, družbe za izobraževanje in transformacijski menedžment. Podjetje je imelo zadnja leta od štiri do pet zaposlenih, iz proračuna pa je v 15 letih zaslužilo kar 1,6 milijona evrov, kar pomeni v povprečju okoli 108 tisoč evrov na leto. Največ storitev so opravili za javni zavod Celjske lekarne v skupni višini 156 tisoč evrov, 150 tisoč evrov so zaslužili z javnim zavodom RTV Slovenija, 106 evrov z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. 89 tisoč evrov nakazila so dobili od Zavoda RS za zaposlovanje, po 60 tisočakov pa od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v času ministra Gregorja Golobiča, notranjega ministrstva, Lekarn Ptuj, Zdravstvenega doma Ljubljana, Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Na seznamu proračunskih porabnikov, s katerimi so delali posel, je še vrsta izobraževalnih in zdravstvenih organizacij. Ćurić v javnih nastopih kritizira slovenske navade in komunikacijo in z visoko stopnjo samomorilnosti oziroma dvema samomoroma na dan, ki se zgodita v naši državi, izpostavlja tri slovenske pregovore: »Molk je zlato«, »Kdor molči, desetim odgovori« in »Ne izstopaj«.

KUČANOVA SODELAVKA NAPADLA GRIMSA

Svetlana Slapšak, kolumnistka časnika Večer, ki zadnje čase vse pogosteje nastopa na RTV Slovenija, je na domačem naslovu v centru Ljubljane z Božidarjem Slapšakom ustanovila tudi Zavod za balkanske in mediteranske študije in kulturo Ljubljana. Slapšakova je lani v pogovoru za časnik Delo, ki ga lastniško obvladuje tajkun Kučanovega Foruma 21 Stojan Petrič, poslanca SDS Branka Grimsa označila za radikalca. Zaradi nagovora ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je spravila tudi na nadškofa Stanislava Zoreta in slovensko Cerkev: »Nihče ne vpraša nadškofa, zakaj Cerkev ne prepusti vsaj polovice svojega bogastva slovenskim revežem, mladim družinam brez stanovanj in šoloobveznim otrokom do njihove zrelosti. Prava Cerkev bi za več iskrenih vernikov morala poseči globoko v žep.« O parohu Boškoviću, poslovnem partnerju njenega poslovnega partnerja v biznisu Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, ki je od slovenskih revežev pokasiral že 428,75 minimalnih plač in ki je bil v času pogovora že obsojen zaradi pohlepa in poneverbe, pa Slapšakova ni povedala niti besedice …

6 milijonov evrov
TAJKUNOV SODELAVEC V ČUDNI POVEZAVI S PAROHOM

Nikola Damjanić je bil med ustanovitelji SKC Danilo Kiš pri iskanju prihodka v slovenskem proračunu najbrž najbolj uspešen. 7. februarja je na Dalmatinovi ulici 2 v Ljubljani odprl s. p. za poslovno svetovanje PIN Nikola Damjanić, kot zastopnik pa je vpisan Peran Bošković. Gre za razvpito ime; lani so parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću sodili zaradi poneverbe, tožilstvo je zahtevalo odvzem premoženja nezakonitega izvora, tožbeni zahtevek je znašal kar 800 tisoč evrov. Paroh Željko Lubarda ga je na sodišču obtožil, da je nezakonito živel na veliki nogi in denar vernikov trošil za svoj luksuz, sodišče ga je zaradi poneverbe obsodilo na šest mesecev pogojne kazni zapora. Tudi Peran Bošković je na isti dan in na istem naslovu kot Damjanić odprl s. p. za poslovno svetovanje PIN Peran Bošković. In njegov zastopnik je Nikola Damjanić.

Grega Repovž in Nikola Damjanić

V poslovnih evidencah se poslovna pot Nikole Damjanića tesno prepleta tudi s tajkunom Bojanom Petanom, imenovanim »Golobičeva denarnica« (ime se nanaša na Gregorja Golobiča, predsednika propadle stranke Zares, od katere je, kot bomo videli v nadaljevanju, služil tudi Damjanić, op. p.), in njegovim podjetjem DZS. To ima, dvomimo, da zgolj slučajno, tudi sedež na Dalmatinovi 2, kot prej omenjena s. p.-ja Damjanića in Boškovića. Nikola Damjanić pa sedi v nadzornem svetu družbe DZS, v lastniško mrežo katere spada denimo tudi Marina Portorož, ki jo danes vodi nekdanji šef Sove iz časa Boruta Pahorja Sebastjan Selan. Nikola Damjanić je tudi nadzornik družbe TZS (Tehniška založba Slovenije), večinski lastnik katere je na hrvaškem registrirano podjetje Territorium, katerega lastnik in direktor pa je po lanskem poročanju nekdanjih Petanovih novinarjev Dnevnika Primoža Cirmana, Vesne Vuković in Tomaža Modica za državni Siol prav Nikola Damjanić. Navedbe delno potrjuje Erar, kjer je Nikola Damjanić naveden kot predsednik nadzornega sveta TZS. Podatkov o ustanoviteljih podjetja, ki je v 15 letih od slovenskih davkoplačevalcev zaslužilo nekaj manj kot 3,5 milijona evrov, v Erarju ni, ampak je v razdelku o ustanoviteljih podjetja zabeleženo le: »Nepopolni podatki oz. varovani osebni podatki.«

Peran Bošković

Damjanić je sicer najbolj znan kot ustanovitelj podjetja, ki meri javno mnenje, Ninamedia. Erar razkriva, da je Damjanić v tem poslu našel pravo zlato jamo za črpanje sredstev iz slovenskega proračuna, saj je v 15 letih samo od neposrednih proračunskih porabnikov (podjetja v državni lasti torej niso všteta), pridobil za več kot 2,5 milijona evrov državnih poslov, kar je v povprečju 169 tisoč evrov na leto. Gre za podjetje, ki je imelo v zadnjih letih v povprečju pet zaposlenih.

Več kot pol milijona je Ninamedia v tem času zaslužila pri Mestni občini Ljubljana, zato tudi ni presenetljivo, da Damjanić tudi kot javnomnenjski komentator navija za Jankovića. Tako je pred državnozborskimi volitvami leta 2014 navijaško ocenjeval, da njegov plačnik še ni rekel zadnje besede: »Zoran Janković ni rekel zadnje besede. Kolikor vem, ima namen dejavno se udeležiti državnozborskih volitev. Kljub vsem težavam, medijskemu linču v teh dveh letih – on je človek, ki ima ustrezen ‘rejting’ in gotovo bo posegel po delitvi kolača na volitvah.« Dobi pa zapis na multimedijskem centru javnega zavoda RTV Slovenija povsem drugačno konotacijo, ko preberemo, kdo je njegova avtorica – podpisana je Saša Banjanac Lubej, ki je z Damjanićem ustanovila Srbski kulturni center Danilo Kiš.

Naročnik tudi Šarčeva prva stranka

O »neodvisnosti« njihovega raziskovanja javnega mnenja pa priča denimo podatek, da je s četrt milijoni evrov na drugem mestu največjih proračunskih naročnikov njihovih meritev državni zbor, kjer so bile njihove naročnice poslanske skupine strank, ki so izginile iz parlamenta, in sicer Pozitivna Slovenija, za katero je kandidiral tudi Marjan Šarec (ki gre letos na volitve s svojo stranko), ali pa so izginile celo s političnega parketa – takšna naročnica Ninamediinih storitev je bila stranka Zares. Sto tisočakov je za storitve Ninamedie iz proračunskega žaklja samo v letih 2003 in 2004 (za tem se nikoli več ni vrnil na oblast) porabil tudi nekdanji predsednik vlade Anton Rop, v času LDS strankarski kolega Slavka Gabra, moža prej omenjene ustanoviteljice Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš. Bojan Petan je bil sicer 14 let predsednik brežiškega občinskega odbora LDS.

48.000 evrov
PODJETJE PREVZELA KOMIČARKA
V Kopru živeči Dragan Mitić je ustanovil podjetje za trgovino na drobno M.I.T.I.C., leta 2012 pa ga je registriral še za dejavnost umetniškega uprizarjanja. Do leta 2015 je bil tako lastnik kot tudi direktor, potem pa je obe vlogi prevzela komičarka in voditeljica Ana Maria Mitić.

Ana Marija Mitić

Podjetje je v devetih letih od slovenskih davkoplačevalcev ustvarilo 48.457 evrov prihodkov. Prva transakcija iz proračunskega vira je bila zabeležena aprila 2009 s strani Kulturnega centra Semič, največje zneske pa so ustvarili z RTV Slovenija (17 tisočakov), agencijo za okolje (14 tisočakov), zavodom za zaposlovanje (pet tisočakov) in vrsto mladinskih in kulturnih institucij.

20.662 evrov
PREDSEDNIK ROTARY KLUBA
Branko Matijević je bil direktor družbe za poslovno svetovanje Dejavniki Uspeha, ki so ga ustanovili podjetji eSistemi poslovna informatika v lasti Marka Matijevića in Cando21, ki je bilo lani izbrisano iz registra. Erar je pri Dejavnikih uspeha zabeležil transakcije iz proračuna v višini 20 tisoč evrov, približno polovico od zavoda za zaposlovanje in polovico od Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Matijević je bil tudi predsednik Rotary kluba Ljubljana – Barje.

Branko Matijević

Branka Matijevića in Aleksandro Banjanac Lubej povezuje domač naslov v Fužinah, kjer njuni domovanji loči le ena hišna številka. Aleksandra Banjanac Lubej dela na javnem zavodu RTV Slovenija, kjer je urednica oddaje NaGlas. Na spletni strani Mirovnega inštituta jo najdemo tudi kot vodjo projekta z naslovom Reforma državnih v javne televizije v državah v traniziciji in vloga in položaj javnega RTV servisa v Sloveniji, kot sodelavec katerega je deloval tudi Marko Milosavljević.

Marko Milosavljević

Milosavljević ima ob profesuri na državni FDV tudi svoj s. p. za poslovno svetovanje. Najboljši biznis je sklenil z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki mu je maja 2013 nakazalo 9500 evrov. Skupaj je iz proračuna na s. p. zaslužil 11 tisočakov. S poslancem Jankovićeve Pozitivne Slovenije pa sta leta 2010 ustanovila tudi Društvo internacionalni medijski center.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Srbski posli plačani iz žepa slovenskih davkoplačevalcev appeared first on skandal24.si.

Po srednji šoli ni končal nobene več. Pa ima o šolstvu in izobraževanju zelo veliko povedati. Pred dnevi je Dejan Steinbuch, kolumnist, katerega zaščitni znak so v javnih nastopih kosi prhljaja, ki snežijo po obleki, ugotovil, da smo na področju visokega šolstva popolna periferija. Bo že vedel, dobro obveščeni pravijo, da je že drugo desetletje obtičal v prvem letniku ljubljanske pravne fakultete.

Dejan Steinbuch je Ta trenutek spremenil v Insajder. Gre za imeni portala, kjer je v službi. Ta trenutek so insajderji prepričani, da po propadu Gibanja odgovornih, ki ga je ustanovil skupaj z nekdaj vidnim politikom drugega ranga slovenske scene (morebiti se ga spomnite s fotografij, ko je nosil denarnico in telefon Katarini Kresal ali Alenki Bratušek?), danes pa svetovalcem v državni NLB Matijo Sevškom, Steinbuch kot sopotnik in nič kaj skriti podpornik Marjana Šarca ponovno skuša stopiti v vplivno politično sfero po svoj piškotek. Steinbuch med insajderji slovi po piškotkarstvu, zlasti brezplačnem obiskovanju kulturnih prireditev z novinarsko izkaznico, zaradi česar niti ni nenavadno, da se s Šarcem poznata.

Dejan Steinbuch se vrača v politiko, so prepričani insajderji. Z novinarsko izkaznico je brezplačno obiskal na desetine kulturnih prireditev in letos stavi na imitatorja Marjana Šarca.

Insajder znanega lobista

Med insajderji na slovenski politični sceni pa Steinbuch velja za piškotkarja lobista Francija Zavrla Delića. Da gre tudi za osebno bližino, smo razkrili v prvi številki revije Škandal24, saj so naši viri poročali, da je bil med povabljenci na Zavrlovi poroki z Anuško Delić Zavrl, novinarko Dela, ki je za slovenski trg prevajala razvpite Panamske dokumente, davčni strokovnjak Ivan Simič pa je odkril, da ji v praksi ne gre tako dobro kot v teoriji, saj je tudi lastnica zasebnega podjetja, ki ima že približno dvesto dni blokirane račune.

Prav Zavrl naj bi pred dnevi predsedniku vlade Miru Cerarju svetoval udeležbo v Tarči, kjer so ga postavili poleg Šarca in na ekranu je bilo skorajda videti, kako od napetega premierjevega obraza glasovi preskakujejo na imitatorjevega.

V poslu mu ni šlo

Tudi Steinbuch ob novinarski karieri preizkuša svojo srečo v poslu, a brez posebnega uspeha. Junija 2015 je pod svojim imenom odprl s.p., a je poslovanje lani poleti zmotila rezervacija na tekočem računu. Leta 2016 je ustanovil zavod za raziskovanje, izobraževanje, svetovanje in terapijo Inštitut Vita Bona, ki ima sedež v Sevnici in nima zaposlenih. Leta 2013 je ustanovil tudi podjetje za obratovanje spletnih portalov NSM, ki tudi nima zaposlenih.

V številnih poslih se je Steinbuch preizkusil v zadnjih letih, a od njih očitno ne more živeti.

Trenutno je Steinbuch v službi tajkunsko – lobistične naveze, v lasti katere je podjetje Unep poslovno svetovanje, ki izdaja zgoraj omenjeni portal fluidnega imena. Eden od lastnikov Unepa je razvpiti nekdanji partner (nekdanje Zavrlove) agencije Pristop Andrej Drapal, ki se je leta 2012 znašel v policijskem pridržanju, ko so preiskovali projekt Pomurje, v katerega je bil vpleten skupaj z državnim sekretarjem, članom SD Andrejem Horvatom, in lastnikom Večera Urošem Haklom. Tožilstvo je zaradi milijonskega oškodovanja pri porabi državnega premoženja leta 2015 zahtevalo sodno preiskavo. Drugi, tako kot Drapal manjšinski lastnik, je Branko Pavlin dolgoletni operativec iz obveščevalsko-tajkunskega imperija Bojana Petana.

Branko Pavlin je leta služil obveščevalsko-tajkunskemu lastniku Bojanu Petanu. Zdaj Steinbuch služi Pavlinu.

Četrtinski lastnik Unepa je podjetje I. R. V. Investicije, Razvoj, Vodenje d.o.o., ki je v večinski lasti dolgoletnega direktorja Pro Plusa, ki je kasneje odlično služil tudi kot šef Telekomove televizije Marijan Jurenec (pet odstotkov je v lasti njegove žene Bojane). Največji, 71-odstotni lastnik podjetja Unep pa so KS naložbe, delniška družba, ki jo je prek ciprskega podjetja Kalantia Limited leta 2010 prevzel privatizacijski mogotec Igor Lah. Leta 2014 se je znašel v pridržanju ob policijski preiskavi zaradi suma oškodovanja upnikov podjetja Liko Vrhnika. Lah je sicer leta 2015 skušal kupiti časopisno hišo Delo.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Insajder v službi lobističnih interesov appeared first on skandal24.si.