V škandalu, ki te dni pretresa slovensko pravosodje, ko je prišlo do zastaranja dela očitkov na račun Zorana Jankovića v primeru sojenja v zadevi Stožice, še preden se je sojenje sploh pričelo, ne gre prezreti družinsko – tožilsko – občinskega ozadja, ki ga razkriva aplikacija protikorupcijske komisije Erar.

Pred časom je tožilka Blanka Žgajnar zamudila dvoletni zakonski rok, do katerega bi morala sporočiti, da bo pričela kazenske postopke proti ljubljanskemu županu. Takrat je prišlo do uničenja tajno posnetih pogovorov Jankovića, ki so bili povezani s farmacevtko Katarino. Zdaj nas je vir opozoril na 29. novembra 1994 ustanovljeno društvo Združenje za moč, katerega predsednica je bila vse do lani Katjuša Bašič, bolj znana kot Katja Bašič. Ki je mati nevestne tožilke Žgajnarjeve.

Ljubljanska občina, na čelu katere je Janković, je združenje, ko ga je vodila mati tožilke, izdatno financiralo, skupaj so po podatkih baze Erar tja nakazali 224.989,47 evra. Iz proračuna.

O vlogi Bašičeve pričajo tudi poslovne evirdence.

Več o pravosodnih manevrih pa na povezavi.

The post Ne gre prezreti ozadja pravosodnega škandala: Mati, hči, Zoran Janković in 224.989,47 € appeared first on skandal24.si.

Kriminalistični inšektor NPU iz procesa zoper Milka Noviča Drago Kok je 3. maja umrl v hrvaški Istri, ko naj bi padel s terase hotela Park Plaza Belvedere v Medulinu. Največ je o Kokovi vlogi v procesu zoper Noviča pisala ena največjih poznavalk procesa pri nas, novinarka Demokracije Petra Janša. Njene zapise s sojenja Noviču, na katerem je srečala tudi Koka, smo zbrali v galeriji.

Viri: Podlegel pritiskom

Kokova smrt je zavita v vrsto skrivnosti in namigovanj. Slovenski policijski viri trdijo, da je podlegel pritiskom, ki jih je bil deležen s strani Generalne policijske uprave in Urada kriminalistične policije, podobno kot decembra njegova kolegica, policijska inšpektorica, ki je neuspešno opozarjala na nepravilnosti v policiji, potem pa na rojstni dan sodila sebi. Z grožnjami naj bi seznanil tudi Francija Kregarja, svetovalca ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, o katerem smo pisali na povezavi.

Na Hrvaškem še niso zaključili s preiskavo

In medtem ko je bila slovenska policija s pojasnili o smrti Slovenca v Istri skopa, o čemer smo včeraj poročali na povezavi, smo upoštevali njihov napotek in pojasnila poiskali pri hrvaški policiji. Policijska uprava iz Istre nam je pojasnila, da preiskava še ni zaključena, saj bodo točen vzrok smrti dale šele toksikološko-histološke preiskave, ki so bile naročene po obdukciji. Ta je pokazala, da je Kok umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil ob padcu z balkona. Pri čemer pa so pri hrvaški policiji poudarili, da je bila izvedena kriminalistična preiskava, po kateri so izključili, da bi šlo pri Kokovi smrti za kaznivo dejanje.

Policija je vest o smrti aktivnega delavca policije Draga Koka objavila na spletni strani 8. maja. Osmrtnice so objavljene tudi na spletnih strane (Foto: policija.si in mojspletnik.ddns.net)

Razvpiti primer, pritiski in povezave

V zvezi z zadevo Novič, ki ga je sodnik Zvjezdan Radonjič aprila oprostil – pri tem pa razkril pritiske, ki so jih nanj, da bi Noviča obsodil, izvajala tako tožilka specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar kot vodja tožilstva Harij Furlan, pa tudi zagovornik žene umrlega Jamnika Miha Kunič, sin vidnega politika pod Katarino Kresal propadle stanke LDS Jožefa Kuniča, je zoper sodnika podal kazensko ovadbo – naj bi se dogajalo tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Kaj se dogaja in ali postopki res vodijo k Radonjičevi izločitvi, nam ni uspelo izvedeti, saj Marjanu Pogačniku na tri kratka vprašanja, ki jih je prejel pred 10. uro dopoldne in jih v celoti objavljamo v nadaljevanju, do konca delovnega dne ni uspelo odgovoriti.

The post Kriminalist, za katerega naj bi bil med prazniki usoden padec s terase v Istri, je bil del procesa pregona Milka Noviča appeared first on skandal24.si.

Siva tožilska halja je, sodeč po informacijah, ki prihajajo z Vrhovnega državnega tožilstva RS, dolgočasna. Tako zelo, da tožilci odpirajo d. o. o., čeprav se zdi, da to s funkcijo državnega tožilca ni združljivo, in se predajajo nenavadnim oblikam razvedrila. Tudi takim, da bi tožilske halje najbrž pordele, če bi lahko.

Spletna stran Vrhovnega državnega tožilstva RS ne ponuja veliko informacij o tem, kaj slovenski vrh v sivih haljah počne. Bolj spominja na mešanico kakšnega oglasnega portala in portala neke šole. Kot šolske urnike nizajo letne razporede dela, čistopise letnih razporedov pa spremembe letnih razporedov del. V posebnem razdelku je objavljena komunikacijska strategija, nekakšna seminarska naloga, po navodilu neznanega nadrejenega jo je očitno spisala uslužbenka Erika Repovž, ki je po enajstih straneh šolskega nizanja teoretičnih točk po uvodu, v katerem ugotavlja, da bi »državno tožilstvo moralo popraviti svojo javno podobo,« prišla do cilja. Zapisala je: »Cilj oddelka je čimprejšnja širitev oddelka zaradi obsega dela, ki presega sedanje kadrovske zmožnosti.« Če obstoječi zaposleni v jabolko ne znajo zagristi drugače kot z analizo lastnega (ne)dela, bi bili davkoplačevalci najbrž povsem zadovoljni s kakšno menjavo.

Vrhovno državno tožilstvo je očitno opravilo večji nakup novih vozil, saj v oglasnih straneh na portalu prodajajo številna stara vozila, vendar nam kljub vztrajnosti na spletni strani razpisov, s katerimi bi transparentno izvajali menjave premičnin, ni uspelo odkriti. Generalni državni tožilec Drago Šketa je sicer v Mariboru obiskoval srednjo trgovsko šolo, s čimer se je v času njegovega imenovanja za enega lokalnih medijev pohvalil njegov nekdanji profesor.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Siva tožilska halja – včasih bi od sramu lahko pordela appeared first on skandal24.si.

Pravosodni minister Goran Klemenčič in predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič nimata prav nič proti, da v dneh, ko je javnost zgroženo spremljala, kako dokazi, ki jih je pridobila policija v zadevi farmacevtka, padajo iz spisa Zorana Jankovića, ki naj bi Katarini Ravnikar v zameno za seks uredil službo v Lekarnah Ljubljana, vrh slovenskega pravosodja sodeluje z Jankovićevim mestnim odvetnikom Miho Kozincem. Za slednjega je težko verjeti, da je zgolj slučajno tudi farmacevtkin odvetnik.

Svetovalka ali prenašalka?
In ta je pred dnevi ovadila kriminalista, ki sta jo zaslišala, šlo pa naj bi za pričakovan manever obrambe, da bi izločili še preostale, za Jankovića neugodne dokaze. Ali je Kozincu med posedanjem in kramljanjem v soboto, 23. septembra, po poldnevu, manever svetovala Nina Betetto, ali omenjena morebiti zgolj prenaša informacije v in iz sodne stavbe, žal ne bomo nikoli izvedeli, smo pa izvedeli, da so srečanja vrhovne sodnice in nekdanje podpredsednice vrhovnega sodišča pravzaprav stalnica. Po objavi fotografij smo izvedeli, da sta denimo skupaj tičala tudi v začetku letošnjega junija, ko sta bila opažena v nekem drugem lokalu.

Foto: arhiv Škandal24

Minister Goran pa nič
Seveda smo pričakovali, da se bo na druženje ene najvidnejših ljubljanskih sodnic in odvetnika, ki je v desetih letih iz mestne blagajne pokasiral že skoraj dva milijona evrov, odzval predsednik vrhovnega sodišča Florjančič. V sredo smo mu poslali fotografije, ki jih je posnel bralec, in preprosto vprašanje: »Ali bo predsednik vrhovnega sodišča kakor koli ukrepal? In če bo – kako?« Pa se mu ni zdelo vredno niti odgovora. Do konca redakcije od Florjančiča ni bilo niti glasu. To logično pomeni, da Florjančič na ravnanje Betettove nima pripomb. Očitno ga celo podpira, čeprav je res, da tega ni zapisal.

Z molkom ravnanje vrhovne sodnice odobrava tudi minister Klemenčič. Načelni borec za pravno državo, ki je to bil, dokler se mu ni uspelo zavihteti na visok politični položaj, za pojasnilo očitno ni imel časa. Spraševali smo ga, ali meni, da je slovensko pravosodje neodvisno.

Čudno ravnanje tožilke
Jankoviću pa je na roko očitno šla tudi tožilka Blanka Žgajner. V roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov namreč ni začela kazenskega pregona. Višje sodišče je zapisalo, da tožilka sicer ni nikoli izjavila, da kazenskega pregona ne bo začela, a po mnenju sodišča so nesprejemljivi očitki tožilke, da je treba tudi predlog za opravo hišne preiskave, ki je bil podan znotraj dvoletnega roka, šteti kot začetek kazenskega postopka, saj že iz komentarja zakona o kazenskem postopku izhaja, da tožilec kazenski pregon začne z zahtevo za preiskavo ali obtožnim predlogom oziroma obtožnico. Sodišče je opozorilo, da so bili podatki in dokazi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. »Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila,« so še zapisali višji sodniki.

Minister do dna
In prav Blanka Žgajner, tista tožilka, ki nikoli ne spregleda kamere ali mikrofona, pred katerima tako rada nastopa, si lahko dejansko pripiše vse zasluge, da je na sodišču padla tudi zadeva Balkanski bojevnik. Ker naj bi spregledala izločitev srbskih in slovenskih dokazov?!?

Ko so se pojavila namigovanja, da so Balkanski bojevniki Dragana Tošića brez kazni odkorakali s sodišča, ker naj bi bil sodnik podkupljen, se je takratni predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič zaklinjal: »Zadeva ne sme ostati v zraku, treba ji je priti do dna, nikakor pa ne na prvo žogo začeti s tem, da je odločitev posledica koruptivnosti sodnika.« Seveda do dna ni pričel ničemur, razen morebiti tistemu, zaradi česar se ga je prijel vzdevek Minister Hik.

The post Jankovićeva država: Klemenčič in Florjančič po tihem pristajata appeared first on skandal24.si.