Razpreden slovenski birokratski aparat, ki rovari po malih ljudeh, ne predstavlja nobene ovire za bogata podjetja. Z denarjem se lahko očitno kupi tudi slepota državnih organov pred napakami v uradnih dokumentih.

Nov Lekov proizvodni objekt na Prevaljah bo namenjen povečanju proizvodnje farmacevtskih izdelkov. Celotna investicija je vredna 105 milijonov evrov, v prvi fazi bodo investitorji za gradnjo namenili 70 milijonov evrov. Zanimivo je že dejstvo, da za gradnjo takšnega megalomanskega objekta v urbanem okolju na Prevaljah, tik ob reki Meži, podjetje ne potrebuje posebnega okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav se proizvodnja ukvarja s predelavo penicilina, ki je vse prej kot do okolja prijazna snov. Agencija Republike Slovenije za okolje je v tem primeru izdala le okoljevarstveni sklep, ki podjetju dovoljuje širitev proizvodnje. A sklep vsebuje takšne vsebinske napake, da se mu farmacevtska stroka prav posmehuje.

Za povečanje Lekove proizvodnje na Prevaljah država namenja subvencijo v višini 7 milijonov evrov.

Širitev proizvodnje na podlagi neumnosti

Že pred časom je lokalni koroški portal e-Koroška poročal o napakah v okoljevarstvenemu sklepu, z ARSO pa so jim odgovorili, da napaka ni potrebna popravka. Pa si poglejmo to strokovno neumnost: »Predvideno je povečanje proizvodnje z 0,6 milijarde na 2 milijardi tablet in z 12,5 milijona na 31 milijonov steklenih oralnih suspenzij letno,« je zapisano v okoljevarstvenem sklepu. Besedna zveza steklena oralna suspenzija je popolni nesmisel, izraz, ki ga farmacevtska teorija in praksa ne poznata. To bi pomenilo zdravilo, ki je narejeno iz stekla, zdravi pa bolezni v ustih. Kot navajajo na e-Koroška, so »strokovnjaki« želeli zapisati, da se bo proizvodnja povečala na 31 milijonov steklenic peroralnih suspenzij, kar predstavlja zdravilo, ki ga pojemo skozi usta in ni namenjeno zdravljenju bolezni v ustih. A ker je Lek zelo bogato podjetje, je tudi med največjimi slovenskimi izvozniki, njihov lastnik Novartis pa je še bogatejši, se napake s strani državnih uradnikov hitro spregledajo in potisnejo v pozabo. Če pa bi uradniki opazili tipkarsko napako, kakšno vejico preveč ali premalo v dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja za skromno hiško pri navadnemu državljanu, pa lahko ta na gradnjo kar pozabi.

Birokracija tepe male ljudi

Obsežen birokratski aparat, ki se obnaša in deluje kot država zase, se je kot hobotnica prepletel v vse sfere življenja Slovencev. Mrcvari male ljudi, velikim korporacijam, ki so večinoma v rokah tujcev, pa zlahka pogleda skozi goste birokratske lovke. Kaviar levica bi za tuje turbokapitalistične korporacije na slovenskem trgu storila vse in še več, milijonske subvencije tujim podjetjem pa upravičujejo z nekaj 100 novimi delovnimi mesti in s tem zavajajo javnost. Za mikro-, mala in srednja podjetja, ki so glavni temelj slovenskega gospodarstva, jim je prav malo mar.

Lex Magna, Lex Lek

Naj samo spomnimo, kako je Cerarjeva vlada v Slovenijo na vse pretege vabila avstrijsko Magno in jim za umazano proizvodnjo ponujala najrazličnejše ugodnosti, med njimi tudi gozdna in kmetijska zemljišča, s čimer nima težav niti kmetijski minister Dejan Židan. Tudi Leku v že tako (pre)polno mošnjo kapljajo državni milijoni, s katerimi država vzpodbuja širitev proizvodnje in gradnjo novega penicilinskega obrata na lokaciji na Prevaljah. Ministrstvo RS za gospodarstvo z Zdravkom Počivalškom na čelu, ki je očitno ljubitelj tujih umazanih proizvodenj v Sloveniji, za male podjetnike mu je vseeno, je v začetku leta Leku namenilo sedem milijonov evrov državne subvencije za gradnjo na Prevaljah. Primer, ko bi družinsko podjetje pridobilo en sam evro nepovratnih državnih sredstev pomoči za gradnjo proizvodne hale, je v Sloveniji neznanka.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Velika in bogata podjetja brez težav prek birokratskih ovir appeared first on skandal24.si.

Od 1. maja 2017 je treba kolesa s pomožnim motorjem, ki lahko peljejo največ 25 kilometrov na uro, registrirati, zavarovati in zanje – če so starejša od štirih let – opraviti tehnični pregled. Obveznost registracije je namreč uvedla novela zakona o motornih vozilih, ki jo je državni zbor sprejel že septembra lani. Obvezna registracija koles s pomožnim motorjem oziroma mopedov predstavlja za državljane velike finančne in administrativne težave, vlada Mira Cerarja pa je državljanom na ta način prinesla nemalo nepremostljivih ovir in zapletov. 

Na uredništvo se je obrnil srednješolec Žiga, ki bi rad registriral moped, a po novem zakonu potrebuje dve priči, ki bosta referentki potrdili, da je moped njegov. Dnevi postajajo vse daljši, Žiga bi se rad v šolo čim prej peljal z mopedom. Skupaj z njim se je ekipa Nove24TV odpravila na AMZS. A registracija mopeda zaradi novega zakona ni več tako enostavna kot nekoč.

Televizijska ekipa Nova24TV se je odločila pomagati srednješolcu.

Priče za registracijo

»Moped sem kupil pred nekaj leti prek spleta, prej ga je posedoval italijanski lastnik. Moped še nikoli ni bil registriran v Italiji. Kupil sem ga in se vozil z njim, saj takrat še ni bilo tega neumnega zakona. Zdaj pa ga moram registrirati in priskrbeti še dve priči,« nam je potarnal Žiga. Vse to za moped, ki ne presega hitrosti 25 kilometrov na uro.

Ekipa Drugorazredni se je odločila na terenu sama preveriti, kako deluje zakon. Kot priči sta nastopila Boris Tomašič, programski direktor na Novi24TV, in Igor Završnik, vodja režije na tej televiziji. »Zakon o mopedih je eden izmed številnih neumnih zakonov, ki jih je sprejela ta vlada. Zakaj potrebuje človek dve priči, da registrira moped pri tako majhni hitrosti, se mi ne sanja. Lahko pa bi se tudi zmislil, da vem, da je motor od fanta,« hudomušno pripomni Tomašič.

Bolj oster je bil Završnik: »Mlademu fantu želim pomagati. Nor zakon, nor sem tudi jaz, ker moram priti sem na AMZS in potrditi, da je moped njegov,« se huduje. Nenavadna druščina se skupaj odpravi na okno referentke. A zapletov, čeprav smo priskrbeli dve priči, ni konec. »Referentka mi je dejala, da nisem dovolj star, da bi moped registriral sam. Leta 2004 bi moral biti star 18 let, da bi mi bilo to dovoljeno, jaz pa sem bil takrat star pet let,« nam pove Žiga. Torej potrebujemo človeka, ki je star najmanj 35 let. Nič lažjega, ekipa Drugorazredni priskrbi novo okrepitev. To je Samo Juršič, vodja marketinga na Nova24TV. »Moj EMŠO je ravno pravšnji, da priskočim na pomoč,« se pošali Samo, ko ga pripeljemo na AMZS.

Birokraciji ni konca

A to še ni vse; tudi Samo mladeniču Žigi ni pričaral nasmeška na obraz. Birokratska kalvarija se nadaljuje. »Zdaj morajo ugotoviti šifro motorja, od kod izvira. Tako ga moram poslati na trak, kjer ga bodo pregledali, « pove Žiga.

Na AMZS-ju smo že več kot tri ure. Trije strokovnjaki se ukvarjajo z mopedom, ugotovijo pa, da se Žiga še ne bo vozil z motorjem. Vsaj še nekaj dni. Motorja namreč ni v evidenci, saj še nikoli ni bil registriran v Sloveniji. Zato je treba vse skupaj najprej poslati na direktorat za promet, šele potem bo lahko izdelana homologacija. Žiga svoje punce še nekaj dni ne bo peljal na testno vožnjo in sladoled.

BIROKRACIJA DUŠI SLOVENCE

Žiga je želel registrirati moped, a to brez dveh prič ni več mogoče.

Da petim ljudem v enem dnevu ni uspelo registrirati ubogega mopeda, kaže na to, kako neumni so slovenski zakoni in kako birokracija duši Slovence in jih postavlja v vlogo drugorazrednih. »Ta zakon je treba čim prej ukiniti in ga spisati na novo,« nam v državnem zboru obljubi poslanec SDS Ljubo Žnidar. SDS je bila namreč pred letom dni edina stranka, ki je sprejetju takšnega zakona nasprotovala.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post REGISTRACIJA MOPEDA DO 25 KM/H – ko zakonskim neumnostim ni videti konca appeared first on skandal24.si.