Verjamemo, da Chucka Norissa na fotki poznate, manj verjetno je, da veste, kdo je moški, ki ga posnema. To je fotografija, ki jo je na svojem Facebook profilu objavil Samo Trtnik, novi sodelavec Banke Slovenije za odnose z javnostmi, so nas opozorili iz tamkajšnje institucije. Trtnik je na spletni strani Banke Slovenije res naveden med sodelavci v službi za odnose z javnostmi.

Vir: www.bsi.si

Vir: Požareport

Novi uslužbenec Banke Slovenije Trnik je na svojem LinkeIn profilu objavil, da ima novo službo od decembra. Prej je delal v Kamniku, na občinskem zavodu za turizem. In še prej je bil novinar pri Večeru, Žurnalu in Dnevniku.

Ene službe iz leta 2002 pa v življenjepisu na spletu danes več ne omenja. Spletni portal Požareport je pred časom poročal, da je bil v času, ko so se pri stranki SD imenovali še Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), Trtnik človek, ki je pošiljal vabila medijem v imenu podmladka stranke. Predsednik Mladega foruma ZLSD, ki je naslednica Zveze komunistov, je bil takrat kasnejši poslanec SD Luka Juri. Požareport je eno od takih vabil tudi objavil (posnetek desno).

Na podlagi kakšnih kriterijev je promotor turizma iz Kamnika pristal v službi na Banki Slovenije ni znano. Je pa Trtnik aktiven tudi na omrežju Twitter. Bežen pogled njegova profila pokaže, da so ga začele bančne zadeve zanimati letos novembra, ko je bil za službo v BS najbrž že izbran. Navdušil ga je prispevek Boruta Mekine v Mladini.

The post Včasih je pisal sporočila za javnost Mladega foruma SD, zdaj jih bo za Banko Slovenije appeared first on skandal24.si.

Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, sodeč po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, z državo nima povsem čistih računov, kar se tiče plačevanja obveznih dajatev od oddajanja stanovanja na Grablovičevi ulici v Ljubljani od leta 2014 naprej. Komisija je v postopku, za katerega ga je zaprosil Bošnjakov delodajalec Banka Slovenije, ki je trajal kar pol leta, ugotovila:  “Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je komisija ugotovila, da je ravnanje funkcionarja BS, ko ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter delodajalcu podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.”

Ima pa Bošnjak, sodeč po posnetkih z letošnjega januarskega gostovanja predsednika vlade Marjana Šarca na Škrabčevi domačiji, zelo pristne odnose s Šarcem. Pa tudi afiniteto do Šarca, saj je na dogodek s Šarcem pripeljal kar celo družino.

Kako so v dogodku uživali v drugi vrsti, in kako so bili pripravljeni čakati v vrsti, da so se s Šarcem rokovali in poklepetali, priča posnetek v nadaljevanju. Če vas zanima samo, kako se razumeta Šarec in Bošnjak – Bošnjakovi so svoj tretnutek s predsednikom vlade Šarcem dočakali nekje po 84. minuti dogajanja (1:24:50 po uri s posnetka), ko se je poslovil Mirko Bandelj, nekdanji minister za notranje zadeve in generalnim sekretarjem vlade LDS. 

The post FOTO: Nerodni posnetki Šarca in viceguvernerja Bošnjaka, ki očitno z državo nima čistih računov appeared first on skandal24.si.

“Senat komisije je na seji 21. 11. 2019 obravnaval tudi zadevo, o kateri sprašujete, in sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru. Ker so Ugotovitve s poukom o pravnem sredstvu v postopku vročanja obravnavani osebi, vam več informacij zaradi interesa postopka v fazi, v kateri je, ne moremo podati,” je Maša Jesenšek iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnila petkov dnevni red seje senata KPK.

Ali so odločitev že prejeli, preverjamo tudi pri Banki Slovenije.

Pretekli teden smo poročali, da pri KPK postopek ugotavljanja domnevne utaje davka, ki je je bil osumljen viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, ki je stekel na prošnjo Banke Slovenije, traja že pol leta. Spletni portal Požareport je poročal, da je Banka Slovenije za preiskavo KPK zaprosila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči.

The post KPK sprejela odločitev o viceguvernerju Bošnjaku appeared first on skandal24.si.

Poskusite izvedeti, koliko oseb so pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki ji predseduje Boris Štefanec, zadolžili za vpogled v evidenco Finančne uprave RS (Furs), ali je viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak plačal obveznosti iz najemnine, ki jo zaračunava za stanovanje, ki ga oddaja na Grablovičevi ulici v Ljubljani.

Mi nismo mogli. Iz KPK so nam na sklop vprašanj, v celoti so dostopna na povezavi, med katerimi je tudi prošnja za konkretno število oseb, ki delajo na zadevi, in ime tiste ali tistega, ki je odgovoren ali odgovorna za postopek, torej dejansko za izpolnitev prošnje, ki jo je na KPK naslovila Banka Slovenije, poslali naslednji zapis: “Nikakor ne drži, da komisija s postopkom, o katerem sprašujete, zavlačuje. Postopki pred komisijo se vodijo v skladu z Zakonom o upravnem postopku, zato so navedbe, da ne gre za zahteven postopek, katerega glavno dejanje ne bi smelo trajati več kot en dan, neutemeljene. Informacij o tem, kdo vodi postopek in koliko sodelavcev sodeluje pri njem, komisija zaradi interesa preiskave do zaključka postopka ne more posredovati.” Dopis je podpisala Maša Jesenšek.

In dokler KPK ne bo pripeljala do zaključka, bo nad viceguvrnerjem Banke Slovenije Bošnjakom visel sum utaje davka.

The post Še ena skrivnostna tančica pri dolgotrajnem postopku KPK v zadevi suma utaje davka, ki bremeni viceguvernerja Banke Slovenije appeared first on skandal24.si.

“Banka Slovenije je zaradi očitkov viceguvernerju Marku Bošnjaku o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaprosila za preiskavo. Sami namreč nimajo pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS (Furs),” – to je citat iz zapisa Slovenske tiskovne agencije (STA) z dne 20. junija letos. Banka Slovenije je, kot je poročal spletni portal Požareport, za preiskavo KPK zaposila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči. 

V petek, 15. novembra, smo preverili, kakšen je po debelih petih mesecih rezultat preiskave. Odgovor je kar malce osupljiv: “Komisija zadeve, o kateri sprašujete, še ni zaključila, zato več informacij v zvezi z njo trenutno ne more dati.”

Torej, Bošnjak nad katerim visi sum neplačevanja davkov mirno sedi na drugi najvišji poziciiji v Banki Slovenije, ker pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Boris Štefanec, očitno v petih mesecih ni bila sposobna vpogledati v evidenco Furs, ali je plačal obveznosti iz najemnine.

Poleg te, naj bi po pisanju Požareporta zoper Bošnjaka na Banki Slovenije potekala tudi interna preiskava, povezana z domnevno zlorabo viceguvernerjevih pooblastil pri Hranilnici Lon.

Zato smo v petek Štefanecu pisali še enkrat, ker pojasnil do zaključka redakcije nismo prejeli, objavljamo vprašanja v celoti.

The post Viceguvernerjeva domnevna utaja davkov: KPK preiskuje že pol leta, čeprav gre dejansko zgolj za vpogled v evidence appeared first on skandal24.si.

Po padcu prvega kroga izbire guvernerja Banke Slovenije se zdi, da je padec tudi drugega kroga skorajda neizbežen. Kot alternativa odločitvi med Jožetom P. Damijanom in Igorjem Mastenom, se je namreč v javnosti ponovno zavrtelo ime Sibila Svilana, dolgoletnega bančnika. Toda to vrtenje Svilana ni neobičajno, saj je po ljubljanskih kuloarjih njegovo ime, kot enega izmed pretendentov za naslednika Boštjana Jazbeca, kroži že vsaj od poznega poletja. Vprašanje, ki se na tem mestu pojavlja je kdo je Svilan, zakaj ravno on in ali ni mogoče dilema Damijan – Masten umetno ustvarjena, samo zato, da se naredi prostor za Svilana. 

Dimna bombica Damijan čisti pot Arharjevemu adutu

Ni ravno skrivnost, da je Svilan izjemno blizu nekdanjemu guvernerju, sedaj svetovalcu predsednika države, Francetu Arharju. Arharjevi prstni odtisi so seveda vidni. Svilan prihaja iz sivine, medtem, ko je v javnosti odprta dilema, ki je pravzaprav ni. Redkokateri izmed dobro poučenih bančnikov in finančnikov namreč verjame, da je Damijan karkoli drugega, kot dimna zavesa, saj je v praksi o delovanju regulatorja in skupni monetarni politiki EU, ne samo manj poučen od Mastena, prejšnjega Pahorjevega propadlega kandidata Primoža Dolenca in celo Marka Bošnjaka, ampak so njegova stališča o izstopu iz evro območja tako sporna, da s političnega vidika niso sprejemljiva. Toda šah, ki se ga igra v zakulisju, je ravno ta, da se med Mastenom in Damijanom vzpostavi pat pozicija v parlamentu in potem kot adut iz rokava ponudi Svilana. Ki je za levo koalicijo kakor bolj sprejemljiv. Nenazadnje blokada drugega kroga izbire pomeni tudi, da v tretjem na katerega bi se lahko prijavil Svilan ne bo več ne Dolenca, ne Mastena, ne Damijana, in da se bodo prijavili kandidati s katerimi bi Svilan lahko pometel.

Čudna posla v predsedniški palači

Naši viri iz predsedniške palače so nedvoumni: Arharjeva angažiranost, katere posledica je pat pozicija, je sporna, ne glede na to, da je svetovalec predsednika države. Arhar namreč plete zgodbo, ki naj se ne bi končala z izbiro najboljšega kandidata, temveč njegovega, Svilana. To pa pomeni, da prihaja do preseganja zaupanja, ki ga lahko ima svetovalec. Svilana in Arhar imata v karieri vsaj eno skupno točko in to je zloglasni LHB, kjer je Arhar deloval do trenutka, ko je kot guverner prestopil vrata Banke Slovenije, Svilan pa je bil v Frankfurtu zaposlen med letoma 1992 in 2002. To pa je obdobje, v katerem so se začele v LHB razvijati precej nenavadne bančne prakse.

Spomnimo, LHB je v letu 2001, torej, ko je bil Svilan še vedno v Frankfurtu, odprla podružnico v Ljubljani imenovano LHB Finance d.o.o.. Ta podružnica je v Ljubljani delovala kot bančno – finančna družba, čeprav zato ni imela dovoljenja. Njen kreditni portfelj je bil nadvse zanimiv, saj tam leži tudi zgodba o financiranju Zidarjevega prevzema SCT preko managerskega podjetja Delfi. V podružnici je deloval tudi Suadam Kapić, zloglasni visoki uradnik nekdanjega Safti, ključnega osrčja vzporedne ekonomije Nika Kavčiča. Ta popolnoma neregulirana podružnica je v Sloveniji imela poseben pomen in ta poseben pomen je nastal ravno, ko je bil Arhar še guverner Banke Slovenije, Svilan pa zaposlen pri LHB. Nikoli tudi ni bilo pojasnjeno, kako je LHB v prvi polovici devetdesetih let vstopila na srbski trg, ki je bil tedaj pod mednarodnimi sankcijami, za nameček pa se je v LHB v tistem času skuhala afera z zamrznjenimi hrvaškimi depoziti, ki so dodali še nekaj več ognja v bančnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

Kaj je Svilan bremzal pod Antonom Ropom

Leta 2001 se je Svilan preselil na mesto državnega sekretarja na Ministrstvi za finance, kjer je pod razvpitim Antom Ropom skrbel za privatizacijo bančnega sistema, primarno za privatizacijo NKBM. To je tudi obdobje, ko se je zaustavila privatizacija bančnega sistema, v strahu pred izgubo kontrole, saj je NLB že dobivala novega lastnika, belgijski KBC. V tej konstelaciji, s Svilanom in Ropom na čelu, je nastala nacionalni interes kot sestavni in ključni del bančne politike. Rop in Svilan sta privatizacijo zaustavila, saj sta želela oblikovati nov bančni steber, ki bi bil popolnoma slovenski in bi poleg NKBM združeval še Abanko, Gorenjsko banko in ostale manjše banke, ki so bile v rokah tranzicijske elite.

Da bi prebrodila težave in zadovoljila novim mednarodnim bančnim regulativam, ki so se tedaj rodile v Baslu, sta NKBM pripojila Poštno banko Slovenije. To sta seveda lahko storila, ker je bila glavna lastnica te banke Pošta Slovenija, njen lastnik pa je bila Republika Slovenija. Ta nenavadna pripojitev bi v normalnih okoliščinah morala biti prepovedana, toda v tedanjih časih sta oba regulatorja, Banka Slovenije in Urad za varstvo konkurence, molčala. Kljub temu, da sta razumela, da se je običajna privatizacija prekinila, samo zato, da bi se na bančnem trgu izvedla koncentracija in ustvaril slovenski bančni steber. Nacionalno velika podjetja, berite paradržavna podjetja, so enostavno hotela svoj bančni servis brez tujcev.

Pahor ve, kaj se je dogajalo, ko je bil predsednik vlade

Samo nekaj mesecev po zaustavitvi privatizacije NKBM in velike usluge, ki jo je Ministrstvo za finance naredilo tej banki s pripojitvijo Poštne banke Slovenije, se je Svilan preselil neposredno iz kabineta ministra na funkcijo predsednika nadzornega sveta NKBM! Če vas to nekako spominja na ministra SMC Borisa Koprivnikarja, ki se je po koncu mandata preselil na delovno mesto v BTC, primerjava vsekakor ni nesmiselna.

Povzemimo: Svilan je sodeloval pri veliki uslugi NKBM, ki je preko Poštne banke Slovenije pridobila kapital in ogromno mrežo poslovalnic po celi državi. Če ne drugega je s tem NKBM vstopila v Ljubljano, kamor dolgo časa sama od sebe ni segla, hkrati pa se je s poslovno dejavnostjo naselila v vsako slovensko vas, ki je imela pošto. Kako se je zgodba s Pošto Slovenije in NKBM končala, pa najbolje ve predsednik Pahor, ki je bil v času svojega mandata, kot predsednik vlade, priča nasilni dokapitalizaciji NKBM, ki jo je izsilila AUKN; spet samo zato, da NKBM ne bi dobila tujih lastnikov, ampak bi ostala igračka v rokah kapitalske elite.

Svilan: Asistiral je Franciju Križaniču pri zapravljanju

Svilan je NKBM zapustil nekje na začetku leta 2007, torej preden se je v banko zarila skupina mariborskih podjetnikov in profesorjev zbranih okoli Pomholda in Pom Investa. Vsekakor pa je za seboj pustil sistem, ki je omogočal neobičajne posle med Poštno banko Slovenije in NKBM in, ki ga je svoj čas pomembno sooblikoval na mestu državnega sekretarja na Ministrstvu za finance. Svilan je svojo kariero nadaljeval na državni SID in zgodb o tem, kako je denimo Škrabec za svoj Riko dobival državne garancije prav na SID banki, je veliko. SID banka je v času ministra Križaniča tudi pristopila v mehanizem reševanja težav v bančnem sistemu preko garancijskih shem. Spomnimo, ker finančni minister Franci Križanič ni resno vzel problema krčenja kapitala v slovenskih bankah in je namesto dokapitalizacije izbral sistem garancijskih shem, je najprej »skuril« denar, saj so podjetja v tem sistemu večinoma propadla. Istočasno pa je dobesedno skozi okno vrgel davkoplačevalska sredstva za nedelujoč garancijski mehanizem. Namesto, da bi s tem denarjem dokapitaliziral slovenske banke. Ta eksperiment se je končal z zapravljanjem denarja in poglabljanjem problema v bančništvu. Tudi tu je asistiral Svilan.

Če je torej Svilan izbira, potem je predvsem Arharjeva izbira, istočasno pa je potrebno razumeti,da je neločljivo povezan z ljudmi, ki so slovenski javnosti najprej prodajali nacionalni interes v slovenskem bančništvu, potem pa so davkoplačevalcem izstavili račun za kreditno piramido, ki so jo zgradili v slovenskem bančništvu. Da bi leta 2018 za guvernerja Banke Slovenije prišel človek, ki je pomagal ustvariti paradigmo nacionalnega interesa v slovenskem bančništvu, katerega posledice niti še sanirane niso, pa je cinizem brez primere.

Dileme Masten – Damijana torej ni. Je le prišepetovalec, ki vztrajno skuša pahniti slovenski bančni sistem v kreditni pekel sintagme nacionalnega interesa.

The post Veliki bančni pok v Pahorjevi palači: Razkrivamo, kako mu želijo podstaviti bančnega “Borisa Koprivnikarja”! appeared first on skandal24.si.

Predsednik republike Borut Pahor je za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca, moža, v preteklosti katerega po pričevanju virov iz bančnih krogov obstaja neprijetna okoliščina, zaradi katere za tako mesto nikoli ne bi smel kandidirati, kaj šele postati predsednikov izbranec, če naj bo guverner narodne banke tudi moralno primerna oseba.

Primož Dolenc, foto: Bsi.si

Čeprav tožba MPZ (ime je poznano uredništvu) po naših informacijah sega pred leto 2013, se je Pahor pred dnevi, ko je bil Dolenc eden od prijavljenih kandidatov, ne pa še njegov izbranec, pred vprašanji, ki niso prijetna, poskušal obraniti tako, da so jih v njegovem uradu preprosto ignorirali, čeprav je šlo tudi za vprašanja, ali je seznanjen z informacijami, da naj bi Dolenc, če bo postal guverner, protežiral eno od lobističnih skupin – in to na škodo davkoplačevalcev.

Iz Pahorjevega urada se do vprašanj sploh niso opredelili, očitno Pahor podpira tudi to plat svojega kandidata, ampak so nas napotili na dogodek z Dolencem, saj očitno pričakujejo, da bomo pogovor s kandidatom o neprijetnih zadevah opravili namesto Pahorja: “Kandidat za guvernerja Banke Slovenije se bo javnosti predstavil še pred odločanjem državnega zbora. Predvidoma bo javna predstavitev potekala v ponedeljek, 24. septembra 2018 v Predsedniški palači. Predstavitev bo vodila generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač.  Vljudno vabljeni na javno predstavitev, kjer boste lahko zastavili vaša vprašanja.”

A če pomislimo, da je bil Borut Pahor predsednik Vlade Republike Slovenije v času, ko je bila v njej oprana milijarda terorističnega iranskega denarja, ki je dobesedno že takrat pogledal proč, mogoče tokratno ravnanje niti ni presenetljivo. Spomnimo, poročil Sove o pranju denarja Pahor kot predsednik vlade ni bral, saj je pričakoval, da se z zadevo pristojne institucije ukvarjajo. Pa se niso. Zdaj očitno pričakuje, da bodo pogovore z njegovimi kandidati opravljali drugi.

The post Ali predsednika Pahorja skrivnostna tožba MPZ zoper njegovega izbranca Dolenca nič ne vznemirja? appeared first on skandal24.si.

Politik strake SD Milan M. Cvikl je po pričevanju virov na dobri poti, da postane prvi mož Banke Slovenije. Cvikl je simbol moralnega razkroja slovenske politike. Včasih je bil član LDS, ko se je barka zamajala, je vstopil v SD, in v času vladanja Boruta Pahorja opravljal funkcijo generalnega sekretarja vlade. Dan po odpiranju kandidatur je v koluarjih pristal na vrhu lestvice favoritov za izvolitev.

A politični in karierni dosežki Milana M. Cvikla so klavrni, javnost se ga spomni le po škandalih, zato v nadaljevanju objavljamo najbolj razvpite afere, zaradi katerih Milan M. Cvikl ne sme postati prvi mož Banke Slovenije.

1. Izmikanje plačevanju računov delavcem za opravljeno delo

Milan M. Cvikl si je z novo ženo omislil luksuzno nepremičnino ob vznožju ljubljanskega grajskega griča, in to tako, da bi jo plačali drugi. Ne samo banke, pri katerih se je zadolžil za 900 tisoč evrov, luksuz je skušal uživati tudi na plečih tujega dela. Marjan Klajder, direktor podjetja za zaključena dela v gradbeništvu Klajder, ga je pred skoraj natančno dvema letoma spravil na ljubljansko okrožno sodišče pred sodnico Jadranko Juhart, ker Cvikl ni poravnal več kot 52 tisoč evrov dolga za izvedena dela.

Zgoraj objavljamo razpis razprave. Cvikl se je razprave udeležil, a dosegel, da javnost ni smela prisostvovati. Pod pritiskom medijev se je spor sicer razrešil.

2. Plagiatorstvo: Prodajal knjigo, vsebino prepisal iz Wikipedije

Danes ustavni sodnik Matej Accetto je kot predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti leta 2010 v kolumni na portalu Ius-info opozoril, da je knjiga Milana M. Cvikla z naslovom Prenoveljeno pravo Evropske unije plagiat. In to ne od koderkoli, Accetto je Cviklu v članku, ki si ga lahko v celoti preberete na povezavi, dokazal, da je Cvikl prepisoval kar iz Wikipedije! In, med viri v knjigi omenjenga vira sploh ni omenil. Accetto je v povzetek analize knjige, ki jo je Cvikl celo prodajal, in knjižnici zunanjega ministrstva, sodeč po evidenci Cobiss, prodal kar šest izvodov (če si boste vzeli čas in Accettovo analizo prebrali, kar vam res toplo priporočamo, boste ugotovili tudi, da je vsebina zastarela), zapisal: “Milan Martin Cvikl in ugledna založba Uradni list RS sta izdala knjigo z naslovom Prenovljeno pravo Evropske unije. Kar je na prvi pogled impresivna knjiga z dobrimi tisoč stranmi besedila, ki naj bi jo očitno razumeli kot udarni pravni prvenec ekonomista-politika o kompleksnem področju prava Evropske unije, je v resnici poleg prečiščenih različic temeljnih pogodb v dveh jezikih 70 strani vsebinskega besedila, ki je z redkimi izjemami skoraj v celoti prepisano oziroma prevedeno, delno iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, delno kar iz spletne enciklopedije Wikipedija. Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršnekoli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo.”

Mediji so leta 2010 sicer o Cviklovi sramoti poročali, a je šlo zgolj za vihar v koazaru vode, ki se je hitro polegel.

3. Ni plačeval preživnine, hči vložila tožbo

Izvajalci del, ki so sodno preganjali Milana M. Cvikla sploh niso prvi. Leta 2009 je tožbo zoper Milana M. Cvikla po poročanju portala Požareport vložila že Lara Cvikl, hči takratnega generalnega sekretarja vlade. Razlog pa sramoten: Ni plačeval preživnine. Hči in sin Tilen sta celo vlomila v Cviklovo takratno hišo, portal pa je poročal: “Po naših informacijah sta Lana in Tilen v očetovo hišo vlomila zato, ker je Cvikl zamenjal ključavnico, njuna ključa pa nista več prijela. Milan Cvikl naj bi od sina Tilna, ki je letos maturiral, zahteval, naj se izseli, menda k mami in bivši Cviklovi ženi Manici, medtem ko Lana že nekaj časa stanuje pri fantu. Odselila se je takrat, ko je v hišo prišla Leganova (Cviklova današnja soproga Jerca, op. p.).

4. Diši mu proračunski denar

Milan M. Cvikl ni zgolj lakomen (na tuj račun) in zakreditiran, ampak je očitno sposoben preživeti zgolj ob proračunskih prihodkih oziroma v službah, ki jih dobi po političnih povezavah. Po oceni poznavalcev mu uspeva, ker je sodeloval pri ustvarjanju zlagane predvolilne afere Patria, ta vloga pa naj bi mu prinesla tudi dobro plačano funkcijo člana Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, kamor so ga poslali slovenski politični sodelavci. Ko se je funkcija iztekla in je Cvikl ostal na cesti, je skupaj z druščino iz politike, pretežno stranke SD, Patrickom Vlačičem, Urošem Jauševcem, Radom Bohincom in zunajzakonskim partnerjem nekdanje poslanke SD Melite Župevc, nekdanjim strankarskim kolegom iz LDS Antonom Ropom, ustanovil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj (ISTR). Inštitut je plenjenje pričel takoj, v državnem Premogovniku Velenje so mimo razpisa in popolnoma brez referenc pobrali posel, vreden 35 tisoč evrov. Po medijskem razkritju nakazila v višini 22 tisoč evrov marca lani, so ostali brez posla. Inštitut je v letu 2017 prikazal tri tisoč evrov profita.

The post Škandal: Plagiator, ki je prepisoval iz Wikipedije, najresnejši kandidat za vodenje Banke Slovenije appeared first on skandal24.si.

Primož Karpe spada v osebni krog zaupnikov razvpitega banksterja Mateja Narata, na kar nakazuje tudi njegovo imenovanje v nadzorni svet Gorenjske banke in pozneje tudi nadzorni svet NLB. Svojo kariero je začel na Mobitelu, kjer je veljal za enega najtesnejših sodelavcev Antona Majzlja. Na začetku je deloval kot pomočnik direktorja Mobitela za področje ekonomskih investicij v nove tehnologije in kontroling, pozneje pa kot vodja službe za razvoj mednarodnega poslovanja v skupini Telekom.

Zanimivo, Primož Karpe je bil tudi interni vodja razpisa za sodelovanje na razpisu za koncesijo na Kosovu. Po pridobitvi koncesije je Primož Karpe postal tudi član uprave Ipko. net, kjer so mu družbo delali tehnični direktor Telekoma, Dušan Mitić, prvi Telekomov finančnik Filip Ogris Martič ter lokalna predstavnika Bujar Musa in Akan Ismaili, direktor Ipko.neta. Po odhodu iz Telekoma je, zanimivo, skupaj z nekdanjim tehničnim direktorjem Mobitela in poznejšim predsednikom uprave Telekoma Ivico Kranjčevićem ter sodelavko Vesno Prodnik Pepevnik ustanovil podjetje Vafer. Vafer je opravil tudi komercialni in tehnični pregled makedonskega Cosmofona.

Tako se je ob peti obletnici Telekomovega portala Planet h Karpetu stiskala Barbara Murn iz Mobitelove službe za odnose z javnostmi. Na sliki sta še Tomo Štuflek iz podjetja Ram 2 in Klavdij Godnič, glavni izvršni direktor družbe Mobitel.

Telekom: vsi ovadeni, Karpe »po čudežu« ne

Leta 2013 je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi suma več kot 20-milijonskega oškodovanja Telekoma opravil hišne preiskave na Telekomu in pri bivših članih uprave. Kriminalisti so takrat poleg dokazov o izplačilih večmilijonskih provizij pri vstopanju Telekoma Slovenije na kosovski trg pod drobnogled vzeli tudi sume o preplačilih pri nakupih družb v Sloveniji (Najdi.si) in Makedoniji (On.net). Kosovski del preiskave se je končal s petimi ovadbami, v Sloveniji pa je tožilstvo vložilo številne kazenske ovadbe, ki so se očitno izgubile v predalih globoke države. Na skupščini Telekoma so junija 2015 obravnavali revizijsko poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so bili ugotovljeni razlogi za vložitev tožb proti prejšnji upravi Telekoma. Tožbe so bile vložene v okvirnih zneskih 48 milijonov evrov v zadevi Ipko in sedem milijonov evrov v zadevi Najdi.si, vložitev tožb pa je na skupščini potrdil posebni zastopnik, ki ga je imenovala skupščina. Revizorska družba Deloitte je sicer takrat v posebni revi ziji vodenja nekaterih poslov v družbah skupine Telekom Slovenije ugotovila vrsto oškodovanj. Odvetniška pisarna Ilić je nato po pooblastilu vodstva Telekoma zoper člane nekdanje uprave vložila dve odškodninski tožbi zaradi škode, ki je nastala pri nakupu slovenske družbe Najdi. si ter družbe Ipko na Kosovu.

Zamolčano pri pridobivanju licence

Imenovanje Karpeta za nadzornika NLB je tako hudo sporno zaradi najmanj dveh razlogov. Prvi je zanimiv predvsem v luči spornih izplačil na Hrvaško, saj je Primož Karpe rezident Republike Hrvaške, kjer živi že osem let. Drugi pa je njegova direktna vpletenost v sporne posle Telekoma Slovenije v tujini, ki jih je operativno vodil prav Karpe, saj je bil takrat vodja službe za razvoj mednarodnega poslovanja v skupini Telekom. O ustreznosti Karpetove licence je poleg Banke Slovenije presojal tudi ECB, ki sicer nadzoruje sistemske banke po državah evrskega območja. Posledično so licence odvisne tudi od delovanja diplomacije, a dejstvo je, da Evropski centralni banki Karpetovo ozadje zanesljivo ni bilo prezentirano na način, kot ga razkrivamo tukaj.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Kdo je Primož Karpe in kaj se je dogajalo na Telekomu appeared first on skandal24.si.

Škandalozno ravnanje državne banke NLB, uprava katere je, mimo vednosti javnosti, na lastno pest poplačala zahtevek iz ene od sodb hrvaškega sodišča zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB), dobiva nove razsežnosti. Prvi nadzornik NLB Primož Karpe z družino že skoraj deset let živi na Hrvaškem, pred tem pa je vodil posle Telekoma, kjer je poniknilo več kot 20 milijonov evrov.

Kako je Karpe sploh lahko nadzornik NLB!? Škandalozno je, da uprava državne NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, višino izplačanega zneska, ki ga je izplačala na svojo roko, skriva (!), neuradno se v javnosti vrti znesek v višini dobrih 800.000 evrov. Novica o izplačilu je konkretno zatresla slovenski politični vrh, nemudoma je bilo sklicanih več zasedanj v državnem zboru, tudi nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec SDS Andrej Šircelj. Ob predsedniku banke Blažu Brodnjaku se je seje udeležil tudi predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. Kmalu po seji so zakrožile šokantne informacije, da je Primož Karpe že več let rezident Republike Hrvaške, kjer tudi aktivno posluje, kar afero poplačil hrvaških sodb postavlja v povsem novo perspektivo. Hkrati se odpira vprašanje, ali je zaradi tega sploh še primeren za predsednika nadzornega sveta največje slovenske banke.

Njegov dom je Zagreb, navija za Dinamo

Prvi nadzornik je novembra 2016 v intervjuju za enega od slovenskih dnevnikov prostodušno priznal, da že osem let z družino živi in deluje na Hrvaškem. Ob tem je dejal, da je Zagreb, poleg Ljubljane, njegov dom, ki ga nikoli ne bo zapustil in da je njegov najljubši nogometni klub Dinamo Zagreb. Pohvalil se je, da je solastnik sklada zasebnega kapitala Blue Sea Capital, ob tem pa je zamolčal, da ima njegov sklad na Hrvaškem v lasti družbo Piramida, kjer proizvajajo ampule in stekleničke za farmacevtsko industrijo. Na spletni strani podjetja s sedežem v Zagrebu ugotovimo, da opremo prodaja tudi hrvaškemu podjetju Belupa, ki je prek Podravke iz Koprivnice v direktni solasti države, torej Republike Hrvaške. Transakcijski krog tako neposredno dokazuje, da je Primož Karpe ekonomsko soodvisen od poslovanja s podjetji v solasti hrvaške države in absolutno ne more neodvisno opravljati funkcije predsednika nadzornega sveta NLB. Še posebno v luči tako kompleksnega meddržavnega konflikta, kot je spor okoli deviznih vlog.

Skriva investitorje v svoj hrvaški sklad

Karpe je v intervjuju o svoji vlogi v skladu Blue Sea Capital priznal: »Ohranil sem svoj lastniški delež, v skladu je to predvsem delež v prihodnjem dobičku. Moja celotna dolgoročna preskrbljenost je vezana na to, kako dolgoročno bo sklad uspešen. In hvala bogu, za zdaj je zelo uspešen. Denar smo investirali predvsem na področje zdravstva.« Pojasnil je, da je sklad doslej investiral okoli 40 milijonov evrov, ob tem pa uporabil tudi dolžniške instrumente, tudi Evropsko banko za raziskave in razvoj (EBRD), in posledično je vrednost teh naložb precej večja, »v rangu stotih milijonov «. Ni pa Karpe želel razkriti, kdo vse so investitorji v njegov sklad, a je potrdil, da gre za profesionalne vlagatelje v zasebne investicijske sklade, kot zanimivost pa je razkril, da med drugim ti prihajajo tudi iz Srbije!

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Prvi nadzornik državne banke NLB, ki je skrivaj nakazala Hrvatom, živi in dela na Hrvaškem appeared first on skandal24.si.