Poslovno sodelovanje razpitega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca z Evropskim centrom za reševanje sporov (angleško ime European Centre for Dispute Resolution in kratica ECDR) v lasti propadle političarke Katarine Kresal, ki je bila v vladi, njena stranka pa je obladovala pravosodje, ko je Sekolec postal arbiter, povezave pa so podrobneje opisane na povezavi, dobiva nove škandalozne razsežnosti, ob katerih se naši viri sprašujejo, koga prek posla, ki ga razkrivamo, Hrvatje v resnici plačujejo.

Dejstvo je, da je škandal z dogovarjanjem s Simono Drenik, v času Karla Erjavca vodjo arbitražne projektne enote na zunanjem ministrstvu, po navadnih nezaščitenih telefonskih linijah, ki je v tem tednu začel dobivati epilog, slovenskim interesom pri določanju meje, predvsem pa mednarodnemu ugledu Slovenije, zelo škodil.

Podjetje ECDR danes poslovno (spet) sodeluje z Mercatorjem, ki ga je leta 2014 kupilo hrvaško podjetje Agrokor, takrat v lasti razvpitega podjetnika Ivice Todorića. Po Todorićevem zlomu pa je svojega pooblaščenca leta 2017 v podjetje Agrokor postavila hrvaška vlada, v Mercator pa slovenska vlada. O poslovnem sodelovanju se lahko prepričamo na spletni strani Mercatorja, kjer potrošnike v primeru potrošniških sporov celo napotujejo na center, s katerim poslovno sodeluje razvpiti arbiter Sekolec, o čemer priča tudi posnetek strani v nadaljevanju.

A sodelovanje omenjenih podjetij je polno nenavadnih preobratov, zato v nadaljevanju kronološko nizamo prepletanje kariere Sekolca in Kresalove, ki se končajo v skupnem sodelovanju in zgoraj omenjenim sodelovanjem z največjim slovenskim podjetjem v hrvaški lasti.

2011 – Vlada Boruta Pahorja, v kateri so stranke SD, Zares, LDS in DeSUS poda pozitivno mnenje k imenovanju Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra. Izvoli ga 54 poslancev na tajnem glasovanju v parlamentu 23. septembra 2011. Glas proti pred odločanjem napove le poslanska skupina stranke SDS, takrat poroča Slovenska tiskovna agencija.

2012 – Katarina Kresal ustanovi Evropski center za reševanje sporov (ECDR).

2013 – Finance v članku z naslovom V Mercatorju odslovili Kresalovo in Zalarja poročajo, da je takrat še slovenski državni Mercator ob stroškovnih rezih prekinil poslovno sodelovanje z Evropskim centrom za reševanje sporov (ECDR).

2014 – Hrvaški Agrokor podpiše pogodbo za nakup Mercatorja.

2015 – Hrvaški Večernji list objavi posnetek dogovarjanja med slovenskim arbitrom Sekolcem in agentko Drenikovo. Po objavi nedovoljene komunikacije izbruhne škandal, najprej odstopi Sekolec, potem še Drenikova. Hrvaška sporoči, da bodo iz arbitraže izstopili.

2016 – Predstavnik policije naj bi po poročanju RTV Slovenija na seji parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb (Knovs) opozoril, da je Sekolec izginil. Kar je ta z javljanjem novinarjem javne RTV zavrnil, češ, da naj bi bil na Dunaju.

2019 – Sekolec je maja na zaslianju pred parlamentrano Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb (Knovs) priznal, da je Drenikovo klical on, na svojo pobudo, in to, kot je poročal portal Nova24tv, “parkrat”. Pred zaslišanjem je portal Svet24 poročal, da je Sekolec napovedal, da ne namerava ničesar komentirati, ne pred poslanci ne pred mediji, ker to po njegovi oceni »ni v interesu nikogar«. Po zaslišanju pa so pri portalu Reporter pisali, kako je Sekolec na zaslišanje prišel uro prej, ob odhodu pa pobegnil in tako razkril tajni hodnik v državnem zboru.

Danes je Jernej Sekolec v strokovnem svetu za pravna vprašanja Evropskega centra za reševanje sporov (ECDR), s katerim poslovno (ponovno) sodeluje največje slovensko podjetje, ki je v hrvaški lasti, v upravi Mercatorja pa sedi pooblaščenec slovenske vlade. Kdaj se je po prekinitvi pogodbe leta 2013 poslovno sodelovanje ponovno vzpostavilo, iz objavljenih podatkov ni razvidno.

The post Eksluzivno razkrivamo! Največje slovensko podjetje v hrvaški lasti posluje z družbo, za katero dela arbiter Sekolec appeared first on skandal24.si.

Pravnik Jernej Sekolec, sramotni slovenski član arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je povzročil mednarodni škandal, ko se je po navadni telefonski liniji usklajeval s Simono Drenik, takrat vodjo projektne enote na zunanjem ministrstvu, danes poslovno sodeluje z ljudmi, ki so v času, ko se je prijavil za arbitra, skozi formalne postopke dobesedeno potiskali njegovo kandidaturo. Linija, po kateri je potekalo, zasluži ime politična.

Aleš Zalar, ki je prejel Sekolčevo kandidaturo, danes pa sta v skupnem zasebnem poslu. Foto: Facebook

Jernej Sekolec je v strokovnem svetu za pravna vprašanja Evropskega centra za reševanje sporov, katerega lastnica je propadla političarka Katarina Kresal. V času, ko je Sekolec leta 2011 kandidiral za arbitra, je bila Kresalova kot predsednica danes že propadle stranke LDS ministrica za notranje zadeve. LDS je obvladovala tudi ministrstvo za pravosodje, minister je bil Aleš Zalar, ki je danes poleg Kresalove predsednik Evropskega centra za reševanje sporov, kjer je v poslu tudi Sekolec. Ko je Sekolec, resda edini, kandidral za arbitra, je poslal prijavo prav na pravosodno ministrstvo, ki ga je vodil Zalar. Ta jo je posredoval predsedniku republike Danilu Türku, med podporniki kandidature katerega za predsednika republike je bila po poročnanju POP TV leta 2007 LDS – njena predsednica pa Kresalova. Zalar je v postopku Sekolčeve kandidature po poročanju spletnega portala RTV Slovenija  z navijaškimi izjavami pospeševal njegovo imenovanje.

Lojze Ude in Miro Cerar leta 2012. Foto: Facebook.

Še bolj bizarno pa je, da je takrat za isti članek na RTV navijaške izjave za Sekolca dajal pravnik iz kroga Milana Kučana Lojze Ude, ki je danes s Sekolcem v istem svetu pri propadli politični kliko LDS, o čemer se lahko prepričate v dokumentu s spletne stani centra v nadaljevanju. In kaj je leta 2011 ob Sekolčevi kandidaturi govoril Ude? Citiramo članek s portala RTV Slovenija: “Udetu se zdi najpomembneje, da Sekolcu v slovenskem prostoru nihče ne more pripisati kakršnih koli političnih ozadij ali ga drugače osebno diskreditirati.”

A to še ni vse. Direktor centra je javnosti sicer manj znani Uroš Petohleb, ki velja za potrčka Kresalove in je je bil, ko je bila predsednica LDS, generalni sekretar stranke. In, mimogrede, LDS je leta 2010 na lokalnih volitvah v Ljubljani, šef lokalnega odbora je bil Zalar, podprla kandidaturo Zorana Jankovića, na katerega so prisegali tudi leta 2014, ko si bili resda kot stranka že klinično mrtvi.

A ne zgolj podpiranje Jankovića, tudi v svetu zavoda so ljudje, katerih sumljivi posli z državnimi sredstvi so polnili medijske vsebine. Denimo Miha Juhant, ki je za vstop v politiko in domnevno plenilske posle, ki so se pod njegovim vodenjem slabe banke oziroma DUTB po poročanju spletnega portala Požareport dogajali pri KLI Logatec sicer uporabil stranko SMC, ko je vladal Miro Cerar, katerega osebni zaupnik je bil. A od Mira Cerarja do LDS ni daleč, Cerarjeva mati Zdenka Cerar je bila pod Kresalovo podpredsednica LDS. Decembra bo minilo eno leto, odkar je Juharta vlada odpoklicala iz DUTB zaradi domnevno spornih poslov v KLI Logatec, storjene naj bi bile nepravilnosti in  interni akti naj se ne bi spoštovali.

Juhart, še v funkciji na DUTB in Kresalova sta lani tako pozirala.

The post Razkrivamo! Kaj počne arbiter Sekolec danes v strokovnem svetu centra, ki ga obvladuje Kresalova in njena propradla LDS appeared first on skandal24.si.

Več kot 530 tisoč evrov je od obljube upokojencem avgusta 2008, da bo glas za stranko DeSUS na državnozborskih volitvah pot k tisoč evrom pokojnine, samo z ministrskimi plačami zaslužil Karl Erjavec. Res je, gre za bruto zneske, a pri tem ne smemo pozabiti, da je to zgolj Erjavčeva osnovna plača, brez dodatkov in bonitet. Že na delovno dobo dobi Karl Erjavec kakšnih deset odstotkov dodatka k plači, ki ga v prej omenjeni znesek nismo prišteli. Upokojenec, ki je v času Erjavčevega mastenja z ministrsko plačo dobival povprečno (bruto) pokojnino, je od tedaj dobil malce več kot 75 tisoč evrov.

Kar je ena sedmina tega, kar je z obljubo o tisoč evrih pokojnine z ministrskimi plačami pridobil Karl Erjavec. Pozneje je izjavo skušal relativizirati, nazadnje lani, ko je dejal: »Upokojencem nisem obljubljal tisoč evrov, če bi volili DeSUS, kot nekateri nenehno prikazujejo. Rekel sem, da bi vsak upokojenec lahko imel tisoč evrov pokojnine, če bi državno premoženje upravljali tako, kot bi ga morali.« DeSUS je bil celo desetletje od obljube, da bodo pokojnine znašale tisoč evrov, v vladi. Imel je torej priložnost obljubo izpolniti in dolžnost opravljati »tako, kot bi jo morali«, kot je lani dejal Erjavec. Vse preostalo so bile prazne predvolilne obljube in upokojencem sploh ne gre zameriti, če jih razumejo kot laži. Medtem ko je na krilih predvolilnih obljub Erjavec na poti v milijonski zaslužek, oni še vedno živijo pod pragom revščine, ki trenutno znaša 612 evrov.

Karl Erjavec se nikoli ni potegoval za ministrstvo, kjer bi lahko uredil pokojnine. Raje ima resorje, kjer dobi avto, varnostnika in modre luči za prednost na cesti.

Vlasti mesečno dve pokojnini dodatka

V prejšnji številki tednika Škandal24 smo razkrili, kako je Karl Erjavec, ki je že od leta 2012 minister za zunanje zadeve, svojo politično funkcijo izkoristil za poslovne interese podjetja Riko, ki ga vodi razvpiti član Foruma 21 Janez Škrabec, ki služi z milijoni slovenskih davkoplačevalcev, potem pa iz še vedno nepojasnjenega razloga milijone nakazuje na račune v državah, ki jih slovenski in evropski finančni sistem prepoznava kot davčne oaze. Poznavalci ocenjujejo, da je Škrabec v zameno dober z Erjavcem, zato se ga je prijelo ime Erjavčeva denarnica. Čeprav ni izpolnil obljub o tisoč evrih mesečne pokojnine, pa je predsednik DeSUS tisočaka na mesec uredil Vlasti Vivod, katere poslovna kariera se skoraj do potankosti ujema z Erjavčevo politično potjo. Danes je vodja njegovega kabineta, v času varčevanja (v tabeli na naslednji strani poglejte, kaj se je dogajalo s pokojninami) leta 2012 najprej prejela znantno povišico plače, potem pa še vrsto dodatkov: marca več kot 200 evrov položajnega dodatka, 567 evrov dodatka za nadure in 693 dodatka za delovno uspešnost. Od oktobra pa je prejemala 1122 evrov dodatka za stalno pripravljenost, kar je mesečnno naneslo skorajda dve starostni pokojnini. Gre za bruto zneske, menda pa je atraktivna blondinka, tako so pojasnili na ministrstvu, delala noč in dan, a kaj natančno je minister ponoči (službeno) želel od nje, niso pojasnili. Vivodova in Erjavec sta se znašla v vrtincu škandala, ko se je leta 2015 izvedelo za bivanje hčerke Vivodove v Parizu – v državniški rezidenci pri veleposlanici Veroniki Stabej, ki ji je Erjavec celo za dve leti podaljšal veleposlaniški mandat. Uradno pojasnilo je bilo bizarno – v Parizu naj bi hči Vivodove delala kot varuška otroku Stabejeve. Po razkritju afere ji ga je sicer res skrajšal, a pri Stabejevi naj bi v Parizu občasno bivala tudi Erjavčeva hči Eva Erjavec.

Vodja kabineta Vlasta Vivod je kariero naredila v Erjavčevi družbi.

Točno ve, kakšno ministrstvo hoče

Poznavalci Karla Erjavca, skozi pet različnih vlad je za njim že pet različnih mandatov, pripovedujejo, da Erjavec, ko se pogaja za resorje v vladi, točno ve, kaj želi. In to je nekaj povsem drugega od tistega, kar obljublja. Tako se denimo še v nobeni od petih vlad, v katerih je DeSUS sodeloval, ni spogajal, da bi njegova stranka zasedla ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, kamor sodi denimo sektor za pokojnine. Karl Erjavec po besedah naših virov vedno skuša zasesti resor, ki mu nudi največ udobja. To pa so tako imenovani državotvorni resorji, kjer ministrom zagotavljajo 24-urno varovanje, kar pomeni, da imajo nenehno na voljo tudi šoferja, vrhunsko protokolarno vozilo z modrimi lučmi, ki omogoča prednost tudi v prometnih zamaških, in varnostnika. Prav zato, pripoveduje naš sogovornik, se Karlu Erjavcu v vladi Boruta Pahorja sploh ni bilo posebej težko posloviti od mesta ministra za okolje. Gre namreč za resor, ki vseh prej opisanih bonitet ne omogoča. Od 12 let, odkar je Erjavec minister, jih je užival tako kot minister za obrambo kot tudi sedaj, ko je že šesto leto minister za zunanje zadeve. Kljub aferi s prisluhi postopku arbitraže, zaradi katere je Hrvaška iz procesa izstopila, Erjavcu ni bilo treba odstopiti. Danes o pokojninah niti ne govori več, namesto tega ponuja: priznanje Palestine!

The post IZ TISKANE IZDAJE: Predvolilni nategi Karla Erjavca – obljube o 1000 evrih penzije ni uresničil appeared first on skandal24.si.