0 Deljenj 4037 Ogledov

Kostanjevica na Krki: Dolenjske Benetke

17. April, 2018 15:08
4037 Ogledov

Majhen otok v objemu reke Krke, po katerem vodita samo dve cesti, je med domačini na Dolenjskem poznan kot Benetke.

Mnogo zanimivih krajev premore Slovenija; nekateri so polni kulturnih znamenitosti, drugi očarajo v objemu narave, tretji so nabiti z zgodovino. V Kostanjevici na Krki pa vse to dobimo v paketu. Reka Krka, ki je tekla skozi mesto, je obkrožila del Kostanjevice, se razpolovila in ustvarila majhen otoček. Na drugi strani otočka se spet zlije v eno strugo in nadaljuje svojo pot. Na njem stojijo sakralne in posvetne stavbe, ki spominjajo na življenje izpred davnih stoletij, nedaleč od otočka pa v skoraj 800 let stari stavbi domuje največja slovenska galerija. Domačini radi rečejo, da je Kostanjevica na Krki kot slovenske ali dolenjske Benetke.

Nekoč samostan, danes galerija Božidarja Jakca

Najmanjša dolenjska občin

a Občina Kostanjevica na Krki šteje skupno okoli 2500 prebivalcev, po površini pa meri le 58 kvadratnih kilometrov, kar jo uvršča med najmanjše občine na Dolenjskem. Že stoletja spada med pomembna kulturna središča regije, razvoj pa se je začel z ustanovitvijo cisterijanskega samostana leta 1234, za katerega je zaslužen koroški vojvoda Bernard Spanheim. Kostanjevica se že v pisnih virih leta 1252 omenja kot mesto, kar je prav posebno za tako majhen kraj. A to niti ni tako fascinantno kot sam nastanek središča mesta, otoka sredi reke Krke. Sprva je Krka tekla mimo mesta, a vodo reke so v meandru, kjer leži stari del mesta, s prekopom speljali naravnost. Tako je danes središče obdano z vodo, na majhnem otočku, ki je nastal med tokom reke, pa je mnogo zanimivosti.

Reka Krka se je precepila v svojo strugo in objela košček zemlje, kjer je središče Kostanjevice na Krki.

Dva mostova in dve cerkvi

Na otoček avtomobile vodita samo dve cesti oziroma dva mostova – eden z juga, drugi s severa. Cesta se na otoku razveja v dve ulici, Ulico talcev in Oražnovo ulico. Kar se cestne infrastrukture tiče, je to vse, kar otok premore. Zatorej je majhnost, intimnost in zgoščenost še bolj pristna. Tako kot mostova sta tudi dve zanimivi cerkvi vsaka na svoji strani otoka. Na zgornji, severni strani stoji cerkev sv. Jakoba, najstarejša stavba v mestu. Prvič je bila omenjena že v 13. stoletju, tako kot cisterijanski samostan in prve omembe mesta. Nekatera zgodovinska dejstva celo učijo, da naj bi jo gradili isti delavci kot cisterijanski samostan. Druga cerkev, cerkev sv. Miklavža, stoji na drugem koncu otočka in je nekoliko mlajša od cerkve sv. Jakoba. Zgrajena je bila v 16. stoletju, v njej pa vidimo zanimive poslikave kostanjeviškega slikarja Jožeta Gorjupa izpred nekaj manj kot 100 let. Če se že sprehajamo ali vozimo po otoku, je za ogled zanimiva tudi hiša dr. Ivana Oražna, slovenskega zdravnika in enega izmed ustanoviteljev ljubljanske fakultete za medicino. Prav tako je vreden ogleda Lamutov likovni salon, če je v njem kakšna umetniška razstava. Salon spada po okrilje galerije Božidar Jakac, največje slovenske galerije.

Z avtomobilom lahko na otok pripeljemo samo prek dveh mostov, tretji most, ki vodi do slovenskih Benetk, je samo za pešce.

Znamenita galerija in kiparske umetnine

O cisterijanskem samostanu smo nekaj zanimivih dejstev že omenili, da pa v njem danes domuje galerija, poimenovana po enemu najvplivnejših in najbolj pomembnih slovenskih slikarjev, Novomeščanu Božidarju Jakcu, še nismo povedali. Gre za največjo slovensko galerijo, kjer lahko poleg Jakčevih umetnin na stenah vidimo tudi slike Bogdana Borčiča, Jožeta Gorjupa, Janeza Boljke, Zorana Didka, pa še kakšen drugi uveljavljen slovenski umetnik bi se našel med njimi. V okolici samostana lahko vidimo zanimive skulpture iz lesa, ki so plod vsakoletnega umetniškega ustvarjanja v Kostanjevici – že vrsto let se umetniki in kiparji širom Evrope zberejo v najmanjši občini na Dolenjskem in skupaj mesec dni ustvarjajo lesene skulpture.

 

BOŽIDAR JAKAC

Božidar Jakac je živel in ustvarjal med letoma 1899 in 1989. Slikar in grafik je med 1919. in 1923. študiral na akademiji v Pragi, študijsko pa se je izpopolnjeval v Berlinu in Parizu. Potoval je tudi po Severni Afriki in ZDA. Pred drugo svetovno vojno je bil profesor risanja na različnih gimnazijah, po vojni pa je bil profesor za grafiko na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, trikrat je bil celo njen rektor. Leta 1949 je postal redni član SAZU, bil pa je tudi član več jugoslovanskih in tujih akademij.

 

V KOSTANJEVICI NA KRKI ALI V BLIŽINI SI LAHKO OGLEDAMO ŠE DRUGE ZNAMENITOSTI

Kostanjeviška jama


Pod Gorjanci najdemo zanimive jame, polne kapniških tvorb, ki so značilne za kraške jame. Jama se je zaradi prodorne vode leta 1937 odprla kar sama.

Krakovski gozd


Je dom številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. 40 hektarjev gozda je razglašenih za pragozdni rezervat.

Kartuzijanski samostan Pleterje


Blizu Šentjerneja leži samostan najstrožjega reda v rimokatoliški cerkvi. Je še edina delujoča kartuzija v Sloveniji, deluje pa od leta 1403.

Reka Krka

Ponuja mnogo aktivnosti, najbolj priljubljeno je kopanje na eni od urejenih plaž. Obiskovalci radi zaidejo tudi na splave, čolne ali pa poprimejo za ribiško palico.

Resslova pot


Izletniška pot, dolga približno 8 km, ki popelje po Krakovem gozdu in delu pragozda. Pot je lahka, na njo se lahko podate sami ali v spremstvu vodiča.

Več iz te kategorije