David, 31

MOJE ŽELJE

TOKRAT SE NE BOM SKRIVAL ZA KVAZIRAZISKAVAMI NITI ZA PRETEKLIMI IZKUŠNJAMI Z ŽENSKAMI, KI JIH NI BILO TAKO MALO. NE, TOKRAT BOM ZELO NEPOSREDEN. TO JE NAMENJENO SAMO TEBI, MOJCA!

Teh nekaj tednov najinega javnega dopisovanja sem o sebi slišal marsikaj. Da sem totalni egoist, babjak, nezvest zaročenki, moški šovinist … Najbolj je zabolelo tvoje zadnje namigovanje, ki se je očitno »prijelo« med zvestimi ali naključnimi bralci te najine pisarije. Da sem peder, ali, v blažji obliki, vsaj prikriti homoseksualec. Boli! Zelo, če samo pomislim, koliko se jih je zvrstilo pod ali nad menoj, koliko jih je bilo takih, ki so kričale samo zato, ker sem samo obliznil njihove nožne prste in se nato po mečih in stegnih z jezikom odpravil do moškega središča vesolja. Naj se spomnim samo tistih, ki so se vzburile zgolj ob mojih besedah, šepetu na uho, nežnega poljuba na vrat in trenutka, ko sem z jezikom prodrl in se dotaknil zadnje plombe ali modrostnega zoba. Nikoli nisem izbiral po starosti, slast me je premagala pri mladih ali celo pri veliko starejših. Ni bilo pomembno. Ženski sem znal vedno ponuditi to, o čemer je lahko prej zgolj sanjala. Niso mi bili pomembni poza, trenutek ali celo situacija, vedno sem iz sebe izvlekel največ, se potrudil in vedno, da, prav vedno, zadovoljil žensko, s katero sem bil. Brez lažne skromnosti priznam, da sem glede tega naravno obdarjen, kljub tvojim meritvam, in da lahko vzdržim vse do takrat, ko tudi ženska pod menoj zadovoljena omaga. Res sem dober v tem, in če mi boš sedaj oporekala, si vse svoje orgazme zaigrala. A vem, da jih nisi, čeprav želiš pokazati prav nasprotno. Priznati moram, da mi gre tvoje zbadanje glede moje zaročenke zelo na živce. Dobro veš, zakaj sem z njo. In tudi dobro veš, da sem kot moški zelo potrt, ker ni še nikoli, prav nikoli, z mano doživela orgazma. Ja, tudi to sem ti zaupal, da se vedno prepusti le svojim prstom – in, kot vidim, to zelo spretno izkoriščaš proti meni. Še nekaj je. Doslej najini bralci še niso spoznali moje plati o tem, kako sva se spoznala! Ti si bila tista, ki si me prva ogovorila. Ti si mi, potem ko si me zaprosila, da ti prižgem cigareto, dala petko in priznala, da sploh ne kadiš. In potem se je zgodilo! Le za teboj sem šel do tvojega poletnega apartmaja, čeprav si ničkolikokrat ponovila, da tja pa res še nikoli nisi odpeljala nikogar. Sem kaj vprašal? Ne! Sledil sem ti. Ne vem, ali si že prej kaj spila, toda tisti kozarček šampanjca te že ni tako razvnel, da si planila po meni. Kdo drug bi se branil, sam sem izkoristil priložnost. Ali pa tudi ne. Morda je bila to usoda. Ne vem. Očitaš mi še naslednja srečanja, ne samo morska. Ni prav! Tudi ni prav, da me tako črtiš. Mar ti res prav nič niso pomenili moje besede in moje priznanje, kako sem le v tebi srečal žensko, ki mi je dala vse, kar sem si vedno želel. Tudi to, da nisem bil le jaz v vlogi, ko mora ženski ponuditi vse samo zato, da bo zjutraj srečna in da si bo želela še enkrat? Morda nato še eno srečanje? Ne, ob tebi sem bil tudi sam srečen, znala si prav prijeti, nastaviti, vzdihovati, končati … Ja, draga Mojca. To, da si me tako odsekala, boli. Tudi to, da to, kar je bilo med nama, tako javno razglašaš. Boli tudi to, ko čakam, da se mi boš oglasila na FB. Da boš uporabila najino skrito šifro in mi »lajkala« objavo, da mora moj pes (ki ga nimam) ponovno na sprehod …

Mojca, 33

NE PRI MENI

DAVID, DAVID! PRIZNATI MORAM, DA SEM SE MOTILA O TEBI. TAKO NA PRVO ŽOGO, KOT BI TI DEJAL V GOSTILNIŠKEM ŽARGONU, SEM TI VERJELA, DA SI ZAME PRAVI MOŠKI. TAKŠEN, KOT NI BIL MOJ PRVI IN EDINI MOŽ. KOT NEKDO, KI BO STAL ZA SVOJIMI BESEDAMI IN ZAOBLJUBAMI. VSAJ TAKO JE SPRVA KAZALO … KAJNE?

Morda je res moja sreča zgolj ta, da me je preteklost nekaj naučila. In da nisem popustila ali se predala sporočilom, ki so mi jih predajali posteljni užitki. Ne, če sem se kaj naučila, je bilo to, da lahko uživam tudi sama. Da zato ni vedno potreben moški. Da sem lahko tudi povsem sama. Ne, David, naj tvoje misli ne gredo predaleč, z žensko nisem nikoli! Lahko zapiševa kar koli, a naj bo jasno, da se bodo najine različice glede tiste prve poletne noči (verjetno tudi poznejših) vedno razlikovale. Da sem hotela, da mi prižgeš cigareto, kajne? Jaz, ki v svojem življenju nikoli nisem pokadila niti ene cigarete? Ali ob tem namiguješ na cigare? Daj, no? A res na tvojo? Bila sem na Kubi in povem ti, da tam takšnih, po debelini, ne izdelujejo. Cigarilose delajo nekje drugje. Basta! Če danes pogledam nazaj, mi je zelo žal, da sem te spoznala. To, da sem te (večkrat) spustila med svoje rjuhe, je zame, ko poskušam razumeti dogodke preteklih mesecev, še vedno povsem nerazumljivo. Čemu sem podlegla? Tvojim očem? Mladostnemu telesu in mišicam? Sladkim besedam? Tvojemu, hm, korenjaku? No, temu povsem nazadnje, priznam. O, kako sem jezna nase – in res, od kje si se vzel, da mi kratiš mir in srečo ločenih dni, ko sem lahko končno zadihala s polnimi pljuči? Ko sem se končno lahko posvetila zgolj sebi, službi in prijetnemu ritmu vsakdanjih malih skrbi, nakupom brez slabe vesti, novim šminkam, laku za nohte ali zgolj kave v mestni kavarni, kjer me kot vaško dekle nihče ne prepozna? Zakaj želiš, pa če to priznaš ali ne, da se odrečem vsem tem drobnim sladkostim ločene in prevarane ženske, ko sem končno lahko sama s seboj in se za svoja dejanja ne potrebujem opravičevati partnerju, ki je izkoristil prav vsak trenutek, da se je pognal pod njeno krilo in ob tem zanemarjal moje? David, zakaj meniš, da si drugačen od mojega bivšega moža? Za to, da z njim nisem doživela spontanega orgazma, je bilo krivo le to, da sem ga preveč poznala. Že od otroških let! Zaročila sva se že v vrtcu, razumeš? Na prst mi je nataknil sveže utrgano marjetico, se zaročil z menoj in mi pri šestnajstih letih utrgal še zadnji deviški cvet. Ljubila sem ga. Tebe? Ne! Naj ti, kljub prijetnim vibracijam pred prazniki, povem, da si te ne želim več v svoji postelji. Veliko preveč je bilo razočaranj v teh preteklih mesecih, veliko preveč čakanj na tvoje objave na FB, skrivna sporočila prek Viberja, ki jih tako skrbno brišeš, da se jih niti naslednje jutro ne spomniš več … Vendar obstaja velik »če«! Lahko ga izpolniš, ne bo težko. Morda sem res mehka v nekaterih zadevah, a prek moralnih ne bom šla. Niti pomisliti več ne smem na trenutek, ko si mi priznal o svoji zaročenki. Kristus božji! Kaj si vendar mislil? Da bom res samo tvoja nova črtica in da se boš nato lahko po nekaj visokih valovih »spontanih razmerij« vrnil v svoj varni pristan?

In še to?! Da sem rekla, da si morda peder? Dragi David, potrebuješ strokovno pomoč. Res. In niti približno ne poskušaj nasloniti glave na moje prsi, češ, priznati mi moraš … Tudi sama sem imela trenutek, ko sem ti preveč povedala. Tudi, kako priti do mojega srca. Ali orgazma.

Leto 2018? Zate bo pri meni sušno leto. Verjemi!