Slovenci, ki bi želeli kupiti zaščitno masko in se zavarovati pred potencialno nevarnstjo koronavirusa, ki mori v Italiji, se nimajo kam obrniti, kažejo številne objave na omrežju Twitter.

Ob tem pa ne gre spregledati, da je šlo pred enajstimi dnevi, 13. februarja, čez slovensko birokracijo, na čelu katere je kljub odstopu še vedno Marjan Šarec, predsednik vlade v odstopu, 1.231.400 zaščitnih mask. In to na Kitajsko.

Kardiolog Blaž Mrevlje medtem na omrežju Twitter s pomočjo uporabnikov preverja, kje v Sloveniji je mogoče kupiti masko. In poroča, da v posloavnicah Lekarn Ljubljana mask ne prodajajo, ljudem, ki po njih sprašujejo po njih, pa delijo liste z navodili, starimi šest dni!

Portal največje komercialne televizije pa med preštevanjem mrtvih v Italiji poroča, da so navadne medicinske maske v bitki proti koronavirusu neučinkovite.

Ob tem pa se je včeraj ekipa oddaje 24ur, ki se je v Italijo odpravila delati reportažo, zaščitila s točno temi.

Da Slovenci danes množično hitijo po maske, ki pa jih zmanjkuje, poroča tudi državni portal Siol.net.

Poslanec vlade Stranke Alenke Bratušek Marko Bandelli je že od sinoči zaskrbeljen, ker bodo Italijani okužene s koronavirusom namestili na slovensko mejo, v Lazare.

Medtem pa se je slovenska vlada pod vodstvom Marjana Šarca v odsotpu šele v ponedeljek po 12. uri sešla v omejeni sestavi sekreatriata Sveta za nacionalno varnost. Zaenkrat so javnosti posredovali zgolj posnetek zbranih, ki večinoma gledajo v mizo. Kaj so se dogovorili, pa še ni znano.

The post #Koronavirus: Ljubljanske lekarne ne prodajajo mask, ampak delijo liste z datumom 18. 2.: Kam je Šarčeva birokracija poslala 1.231.400 zaščitnih mask appeared first on skandal24.si.

Medtem ko so včeraj poleg ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v parlamentu namesto vabljenega Darka Muženiča, šefa Nacionalnega priskovalnega urada (NPU), sedeli generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lidav in Lado Bradač, generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, o čemer smo obširneje poročali na povezavi, se je na Facebook strani Sinidkata policistov Slovenije pojavila spodnja objava.

Začelo se je v torek, ko so se zaradi neplačanih prispevkov na sindikat obrnili številni policisti.

Danes naj bi izvedeli škandalozno zadevo, da z vednostjo vodstva policije, vodstva MNZ in PV delavcem niso plačevali obveznih prispevkov za socialno zavarovanje. Pri tem pa se tolčejo po prsih, da so ogromno vložili v opremo.

V celoti lahko preberete tudi šokantno obvestilo Sindikata policistov Slovenije, v katerem med drugim piše “Obveščamo vas, da smo prejeli več kot 500 obvestil članic in članov ter drugih zaposlenih, v katerih je iz izpisov FURS-a navedeno, da so bila zadnja izplačila prispevkov izvedena do 1.3.2019, nato pa prispevki niso bili vplačani. Pojasnilo na spletni strani MNZ tako nima nobene osnove, glede na to, da prispevki po podatkih FURS niso bili plačani že skoraj eno leto!”

The post Kaj se dogaja v policiji?! Medtem ko so namesto direktorja NPU šefi sedeli v parlamentu, se je na Facebooku pojavilo tole appeared first on skandal24.si.

Mrzle učilnice, v katerih naj bi bilo komaj 16 stopinj, še hladnejša telovadnica in posledično pošiljanje učencev predčasno domov, o katerem so nas obvestili učenci v pismu, ki smo ga objavili minuli ponedeljek, je zdaj predmet inšpekcijskega postopka. Potem ko ravnateljica, ki rada nastopa v tračarskih revijah, Frančiški Al-Mansour na našo prošnjo za pojasnila ni imela časa ali volje odgovarjati, so nam z ministrstva za šolstvo pretekli teden pojasnili: “Inšpektorat RS za šolstvo in šport je prejel pobudo in izvaja inšpekcijski postopek.”

Da je na šoli hladno, so očitno ministrstvu priznali. V pojasnilih na vprašanja, ki jih v celoti objavljamo v okvirju na dnu strani, je Sebastjan Magdič z ministrstva za šolstvo zapisal: “S strani vodstva šole smo prejeli pojasnila v zvezi z navedenimi očitki. Kot izhaja iz njihovih pojasnil, je šola ogrevana, so se pa prostori zaradi pouka prostih dni ohladili, zato so bili prostori hladni. Po zagotovilih šole je tudi poskrbljeno za požarno varnost. Sanirani so tudi WC prostori šole.Za podrobnejše informacije se obrnite na SIC Ljubljana, ki je upravljavec objekta na podlagi sklepa Vlade RS, ki skladno z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) obsega skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Objekt SIC Ljubljana je zelo star, vendar dobro vzdrževan s strani upravljavca, ki redno skrbi za investicijsko vzdrževalna dela v sodelovanju z MIZŠ. Sicer pa je za izvedbo in organizacijo pouka odgovoren ravnatelj, ki bo zagotovo nadomestil morebitne manjkajoče ure. Ministrstvo za zdaj še ni ukrepalo, saj smo od šole prejeli odgovor, v katerem zagotavljajo, da ustrezno odpravljajo pomanjkljivosti.”

Zanimivo je, da smo na omrežju Twitter, kjer so za svojo promocijo večkrat dnevno aktivni, za pojasnila prosili tudi tri vplivne člane stranke SD, ki vodijo šolsko ministstvo, ministra Jerneja Pikala in državna sekretarja Martino Vuk in Jerneja Štromajerja, a se jim za problem očitno ni zdelo potrebno jemati časa, saj nihče ni odgovoril.

Dogajanje bomo spremljali.

The post Mrzlo šolo in posledično opuščanje pouka na šoli, ki jo vodi Frančiška Al-Mansour, doletel inšpekcijski postopek appeared first on skandal24.si.

Kot predsednik republike se je v spomin vtisnil z izjavo, da so odkritja posmrtnih ostankov žrtev zločinskih likvidacij v Hudi Jami drugorazredna tema, ki zanj ni bila niti vredna komentiranja. Posnetka, ki si ga lahko ogledate v nadaljevanju, mu tisti, ki vladavino prava iskreno spoštujejo, nikoli ne bodo pozabili, ko je Danilo Türk kot predsednik republike besede o povojnih pobojih na domačih tleh kot drugorazredni temi izrekel, je bila za njim kariera predavatelja na pravni fakulteti. Imel je doktorat iz prava, po njegovi izjavi 8. marca 2009 pa se zdi, da prava sploh ni razumel. Niti pravičnosti.

Kot predsednik republike je nekaj mesecev po izjavi o drugorazrednosti povojnih pobojev, podelil državno odlikovanje Tomažu Ertlu, zadnjemu šefu  Službe državne varnosti oziroma Udbe in vodji komunističnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Igor Omerza je na podlagi dokumentov v knjigi Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo dokazoval Ertlovo vlogo v zločinskem atentatu Udbe v Velikovcu na avstrijskem Koroškem leta 1979.

In danes, ta mesec mineva deset let od njegovega odlikovanja Ertlu, smo naleteli na posnetek kitajske tiskovne agencije, za katero taisti Danilo Türk, ki je kot Predsednik Republike Slovenije skušal ignorirati zločine, ki so se dogajali na domačih tleh in nagrajeval domače brutalneže, pametuje o vladavini prava in pravnih posledicah za zločince.

The post VIDEO: Kot slovenski predsednik je žrtve v Hudi Jami označil za drugorazredno temo in odlikoval Ertla, šele zdaj se je spomnil, da je zločincem treba soditi?! appeared first on skandal24.si.

“Upam, da ste že slišali za dogodek, povezan za srednjo šolo SIC LJUBLJANA. Do danes jim še niso zagotovili gretja. V razredu je bilo slabih 16 stopinj. V telovadnici pa pod 16 stopinj. Nekateri učitelji dijake proti koncu pouka spuščajo domov, saj tudi njih zebe. Učitelji in dijaki so v razredu v bundah.” To je izvleček iz elektronskega sporočila, ki smo ga v uredništvo prejeli v petek, 15. novembra, popoldne.

Avtor je med drugim zapisal še: “Dijaki si zaslužijo dostojno šolanje. In osebno mislim, da to niso idealni pogoji za delo v razredu.” In ker se s tem lahko strinjamo, smo v ponedeljek krenili v preverjanje navedb.

A se je zapletlo, ko smo ravnateljici Frančiški Al-Mansour, ki je na spletni strani šole v katalogu informacij javnega značaja navedena kot kontakt za posreovanje informacij, o čemer se lahko prepričate v priloženem posnetku strani, poslali vprašanja.

Kontakt, objavljen na spletni strani javnega izobraževalnega zavoda, je očitno napačen, kar sklepamo po sporočilu, ki smo ga prejeli.

Zato smo srečo poskusili z drugim e-naslovom, ki smo ga našli na spletni strani. Vprašanja, ki smo jih posredovali, v celoti objavljamo v nadaljevanju. Ker se zdi nenavadno, da ima šola v katalogu informacij javnega značaja zavajajoč kontakt, smo skušali pri ravnateljici, ki jo navajajo kot pristojno za posredovanje informacij, preveriti tudi to nenavadnost. Vprašanja, ki jih je prejela, objavljamo v celoti.

Ravnateljica Frančiška Al-Mansour ni pojasnila ničesar, pač pa smo prejeli skopo sporočilo njenega pomočnika Alojza Kranjca.

Ker bi z obiskom šole težko preverili, kaj se je dogajalo v minulih dneh, bomo odgovore, ki jih na šoli niso pripraljeni podati, iskali na drugih instancah.

Ravnateljica Frančiška Al-Mansour sicer ob bolj trivilanih vprašanjih, ko ji ni treba govoriti o dijakih, ampak govori o sebi, rada nastopa v medijih, pred letom dni je svoje zasebne stvari tako pojasnjevala za tračarsko revijo Ona.

The post Ravnateljica Frančiška Al-Mansour za tračarske revije razlaga svoje osebne zadeve, o dijakih, ki naj bi jih v učilnicah zeblo, noče govoriti appeared first on skandal24.si.

Deos, center starejših Črnuče, je sodeč po petkovem zapisu Ane Kastelic na Facebooku, prava hiša groze. Kaj se je z njeno mamo dogajalo v četrtek, 30.5., je obupana Ana natančno popisala in objavila. Da bi prebralo in delilo čim več ljudi.

Pomagajamo in delimo!

Zapis je dostopen tudi na povezavi v nadaljevanju.

The post Grozljivka v domu za ostarele: “Kam sta jo odvlekli, ne vem. Od nje se nisem mogla niti posloviti” appeared first on skandal24.si.

Anton je sredi maja dopolnil 80 let. Delovni invalid prve kategorije jeseni življenja ne preživlja uživajoč sadove minulega dela in življenja v domačem naslanjaču. Ne, je najstarejši stanovalec Zavetišča za brezdomce Maribor.

Sedel je nasproti, z majico »Gremo mi na boljše«. To je bil naslov lanskega humanitarnega koncerta za mariborske brezdomce, ki so dotlej živeli v za bivanje neprimernih in vlažnih prostorih na Ruški cesti. Danes prebivajo v obnovljeni stari meščanski hiši na Šentiljski cesti.

Prihod

»Imel sem takšno prijateljico, ki je jemala močna zdravila, bila je živčna in izčrpana … Večkrat je kakšna debela palica padla po moji glavi, da se mi je kri ‘vsipala’. Nazadnje me je rešila policija in me namestila v samski dom. Je bilo treba oditi! Pod streho! Saj poleti sem lahko pod hruško, kaj pa pozimi? Prvi dan, ko sem prišel v zavetišče, ni bilo nič kaj v redu. Prve tri dni so bili vsi tako tiho, kot bi bili gluhonemi. Danes se že pogovarjamo in družimo.« Tega naš sogovornik ni povedal z žalostjo ali s tonom govora obupanca. Ne, Anton to pove skozi nasmeh in pri tem se mu besede, ko jih izreče, pretečejo v iskren smeh.

Kljub dopolnjenemu 80. letu je Anton poln življenja in iskrivih misli.

Delati!

Anton je človek, ki kljub temu da je sredi 60. let prejšnjega stoletja doživel težko delovno nesrečo in je bil zato po 17 letih delovne dobe invalidsko upokojen, ceni vrednost in vrednote dela: »Rad imam šport in moj najljubši je ‘lopata, vile, kramp in kosa’! Ja, tako je, ko sem bil otrok me je mama poleti zbudila že ob pol treh in sem moral iti na travnik kosit. Še danes imam rad ročna dela, ampak zaradi poškodbe težjih del ne morem več opravljati.« Ob tem se pošali, da ko ob torkih obiščejo Dom upokojencev Danice Vogrinec in tam pomagajo pri manjših opravilih, to res radi delajo: »Nazadnje smo tam pomagali pri čiščenju okolice – ‘pipanju’ trave in pometanju. Ja, kako pa naj bi to počele stare ženske, ki so na vozičku, saj te pa res ne morejo nič delati!« In se ponovno od srca nasmeji.

Življenja v zavetišču se je hitro navadil, za številne je kot ata, ne motijo ga niti delovne obveznosti, ki jih imajo varovanci: »Za življenje rabiš vodo, ne mleka. Drugo pa je, mislim, hrana. To delo, ki ga imamo tu okrog, to nič ni! Eh, to bi lahko eden vse sam naredil. Tu ne rabimo nositi 50- ali pa 100-kilskih vreč, kot sem jih moral jaz.« Da, tudi to misel je zaključil s smehom.

Življenje

»Rodil sem se leta 1938 na Kozjanskem. Leta 1941 je bila naša družina preseljena v Nemčijo, kjer smo bili štiri leta. Na prvem mestu sta takrat bili lakota in žeja. Po koncu 2. svetovne vojne smo se vrnili v Slovenijo, sem so nas pripeljali Angleži in Američani. Nato sem moral, ko sem bil star sedem let, v šolo. Do šole sem imel uro peš hoje. Živeli smo zelo revno, namesto čevljev sem imel noge ovite v žaklovino. V Maribor sem prišel leta 1961. Delal sem v tiskarni, najprej se je imenovala Mepa, nato je iz nje nastal Mariborski tisk. Tam sem delal vse mogoče stvari, zadnja dve ali tri leta sem imel ‘prek’ arhiv podjetja.«

V 70. letih je spoznal danes že pokojno ženo, s katero sta imela otroke. »Danes imam sedem vnukov!« se ob tem pohvali. Z njimi je vsak dan v stiku.

Smrt

Realen človek, kot je, Anton ve in se zaveda, kakšno je življenje: »Moji predniki so vsi dolgo živeli, dedek in mama sta dočakala čez 90 let, jaz pa ne vem, kako dolgo bom (smeh). Vsi pa moramo umreti, bogati in revni, tudi jaz. Pravico imamo živeti do smrti! Govorim vam resnico, ‘tak’ je!«

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post IZPOVED BREZDOMCA: “Pravico imamo živeti do smrti!” appeared first on skandal24.si.

Kljub zaščiti potrošnikov s strani raznih organizacij in inšpekcijskega nadzora, proizvajalci in prodajalci s pridom izkoriščajo »luknje« v zakonih, da zaščitijo svoje finančne interese. Evropski trg je bolj zaprt, kot se zdi na prvi pogled.

Bralec se je obrnil na nas z nadvse zanimivo zgodbo. Nedavno je v Avstriji v trgovini z računalniško opremo kupil VR (Virtual Reality) set, ki na igralni konzoli Playstation simulira virtualno realnost. Za to je odštel 399,99 evra. Ko pride navdušen domov in želi novo igralniško pridobitev preizkusiti, pa šokiran ugotovi, da je stvar pokvarjena. Takoj je kontaktiral Playstation Slovenija in pooblaščene serviserje, ti pa mu postrežejo s še bolj šokantnim odgovorom. Z napravo, ki jo je kupil v Avstriji, se v Sloveniji ne bodo ukvarjali. Edina možnost, ki mu preostane, je da odide nazaj v Avstrijo v trgovino, kjer je izdelek kupil, in naj od tam naprej rešuje nastalo situacijo.

Če ste VR za Playstation kupili v tujini in se je le-ta v garancijskem roku pokvaril, pozabite na popravilo v Sloveniji!

Kupujete lahko samo v Sloveniji

Ko nam je bralec predstavil svojo zgodbo, se nam je zdelo nadvse nenavadno, da na odprtem evropskem trgu, kjer ni meja in carin, izdelka ne moremo kupiti v eni državi in nato uveljavljati garancije v drugi. Kontaktirali smo Playstation Slovenija, kjer so nam odgovorili, da se moramo za servisiranje izdelkov Playstation obrniti na njihove pooblaščene serviserje. V Sloveniji sta pooblaščenca dva – podjetja Big Bang Servis in Prima line. Seveda smo kontaktirali oba, a odgovor je bil pri obeh bolj žalosten. V Sloveniji popravljajo samo izdelke, ki so bili kupljeni v Sloveniji. Torej – če bi izdelek kupili na Finskem in se vrnili domov v Slovenijo, bi bila edina možnost za popravilo, da odpotujemo nazaj na sever Evrope. Čeprav je podjetje Playstation globalno, po vsem svetu ima pooblaščence in podružnice, in čeprav je evropski trg prost in enoten, pri garancijah to ne velja.

Veselje se lahko hitro spremeni v žalost, sploh, če je za popravilo treba nazaj v tujino, kjer ste ta izdelek kupili.

Kršenje potrošnikovih pravic?

Ker je primer nekoliko sumljiv in diši po kršenju potrošnikovih pravic, smo zgornjo zgodbo opisali Evropskemu potrošniškemu centru Slovenija. Poleg tega smo jih povprašali, ali gre v tem primeru za kršenje slovenske in evropske zakonodaje. »Skladno z zakonodajo EU lahko potrošnik v primeru napake na blagu pravice uveljavlja pri prodajalcu, pri katerem je blago kupil. Od prodajalca lahko zahteva popravilo ali zamenjavo izdelka, če je to nemogoče ali nesorazmerno, pa lahko zahteva znižanje cene ali vračilo kupnine, pri čemer mora potrošnik prodajalcu omogočiti, da izdelek pregleda, « nam odgovori Damjana Bokal z Evropskega potrošniškega centra.

Torej – niti evropska zakonodaja ne veleva, da bi potrošnik imel pravico uveljavljati garancijo tudi v drugi državi, razen v primeru, ko proizvajalec za svoj izdelek nudi »evropsko garancijo «. Takrat lahko potrošnik pravice, ki mu jih le-ta zagotavlja, uveljavlja v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Vendar gre v tem primeru za prostovoljno garancijo, ki je stvar poslovne politike podjetja, še sporoči Damjana Bokal in doda, da se je pred tem dobro prepričati, ali proizvajalec zagotavlja tako imenovano »evropsko garancijo«. Torej, potrošniki, bodite pazljivi, ko kupujete drage izdelke v drugih evropskih državah. Evropski trg očitno ni tako odprt, kot se mogoče zdi, in hitro lahko pristanete v brezizhodni zanki med zakonom in prodajalci, ki se na vsak način želijo otresti krivde in odgovornosti tudi v primeru, če pokvarjen izdelek prinesete naravnost iz trgovine.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Pooblaščeni serviserji zavračajo garancije, evropska zakonodaja pa jim pri tem pomaga appeared first on skandal24.si.

Vse več prebivalcev slovenskega podeželja je zaradi množičnega zapiranja pošt ogorčenih: »Vse so nam vzeli, ostaja nam samo še pokopališče!« 

Letos v začetku meseca marca so krajani Blejske Dobrave v Občini Jesenice po več kot 100 letih ostali brez pošte. Pošta Slovenije je ukinitev poslovalnice na Blejski Dobravi napovedala že lani. Svet krajevne skupnosti je takrat za pomoč zaprosil jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja, ki mu je uspelo doseči sestanek s Pošto Slovenije. Ta je bil že 7. februarja, a moledovanja, naj pošta vendarle ostane, so takrat naletela na gluha ušesa.

Ekipa Drugorazredni se je na lastne oči prepričala, da je po zaprtju pošte, kjer je bila nekoč tudi trgovina z gostinskim obratom, v centru vasi zdaj pravo mesto duhov.

Nerentabilnost pošt

»Pošto naj bi ukinili zaradi nerentabilnosti, s čimer se mi seveda nismo strinjali. Ta pošta je zagotavljala storitve 1500 ljudem. Za občane je bilo to seveda nesprejemljivo, nastal je manjši revolt, a nismo bili uspešni,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Blejska Dobrava Anton Hribar, ko smo razočarane krajane obiskali na Blejski Dobravi. Pošta je seveda servis nudila tudi krajanom iz naselij Kočna in Lipce, kjer tako kot na Dobravi živi približno tretjina prebivalcev, ki so starejši od 70 let. Prav ti pa so na pošto najbolj vezani. »In res je škoda, da se pri tej politiki pošte pozablja na malega človeka. Pošta bi morala biti servis ljudem, ne pa zgolj neko golo orodje države za zaslužek. To je tako, kot da bi v nekem drugem kraju kar zaprli zdravstveni dom, ker bi dejali, saj ni bolnih, zato ga ne potrebujemo,« pa je potožila dolgoletna krajanka Blejske Dobrave Štefanija Muhar.

Štefanija Muhar pravi, da je krajanom ostalo samo še pokopališče.

Brez posluha na Pošti Slovenije

»Organizirali smo kar nekaj sestankov, a žal nismo bili uspešni. Zakaj nismo bili uspešni, bodo morali pojasniti lastniki pošte. Eden od naših glavnih argumentov je bila tradicija, ampak odločitev je pač bila takšna, kot je bila. Ki pa seveda ni najboljša za oskrbo ljudi na teh lokacijah,« je povedal Mencinger, ki opozarja, da je Blejska Dobrava v zadnjih letih vse bolj priljubljena tudi kot vstopna točka za sotesko Vintgar. »Samo lani se je skozi to naselje tja peljalo več kot 300 tisoč ljudi. « Tudi s tega stališča bi torej Pošta Slovenije lahko imela večjo vizijo razvoja regije.

Različni odzivi na zapiranja pošt

Obrnili smo se tudi na predstavnike Pošte Slovenije. Do generalnega direktorja nismo mogli, je pa svetovalka poslovodstva Karmen Lebe Grajf pojasnila, da je tako kot v preostalih evropskih državah razlog za številčno zapiranje pošt naglo upadanje poštnih pošiljk oziroma poštnih storitev, večinoma pa je to posledica digitalizacije. »Poslovanja na pošti je enostavno vedno manj,« je povedala in priznala, da so odzivi državljanov različni. »Ponekod zaprtje sprejmejo relativno mirno in ni pritožb, ponekod trčimo ne precejšnje negodovanje, kar je razumljivo. Povsod pa pojasnimo, kako bo poslovanje potekalo dalje.«

Jeseniški župan je organiziral krizni sestanek s Pošto Slovenije, a ni bil uspešen.

Na pošti pa se izgovarjajo, da kljub vsemu še naprej ohranjajo ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem. Odpirajo tudi nove kanale, prek katerih s svojimi storitvami prihajajo do strank, tako da bo po njihovem mnenju vse manj situacij, ko bodo morale stranke fizično obiskati pošto, da bi opravile neko storitev.

Anton Hribar je predsednik KS Blejska Dobrava in opozarja, da država pozablja na malega človeka.

A krajani mislijo drugače. »Zapiranje pošt po Sloveniji kaže na to, da postajamo drugorazredni državljani. Ljudje v mestu imajo vse, lahko gredo v kino, na pošto, v trgovinske centre. Pri nas pa zapirajo vse, ostaja nam samo še – pokopališče,« s solzami v očeh še pove Štefanija Muhar.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post ZAPIRANJE POŠT: Bodo na vaseh ostala le še pokopališča? appeared first on skandal24.si.

Se jim bo zrušilo nebo nad glavo? Prebivalcem Koroške Bele grozi plaz, hujši od tistega v Logu pod Mangartom!

Prebivalci vasi Koroška Bela pri Jesenicah so lokalne in državne organe pred dvema letoma ponovno opozorili, da se nad njihovimi glavami premikajo tla. Vasi namreč grozita dva zemeljska plazova – orjaški in speči Urbas ter nekoliko manjša, a precej bolj živahna Čikla. Slednja je pred več kot 200 leti vas že na pol zasula in odnesla več deset hiš. Poznavalci zdaj opozarjajo, da sta plazova spet zelo aktivna, a razen tega, da je na pomoč k meritvam poklicala geologe, država še ni postorila ničesar drugega. Vaščani so ustanovili celo svojo civilno iniciativo, ki trka na vest lokalnim in državnim organom, da se ne bi ponovila tragedija izpred 18 let, ko so v Logu pod Mangartom šteli mrtve.

Koroško Belo je pred 200 leti že zasul plaz Čikla. Se bo zgodovina ponovila, če država ne bo hitreje ukrepala?

Lahko se zgodi najhujše

Ekipa Drugorazredni se je odločila tudi sama obiskati Koroško Belo. Do obeh plazov nas je popeljal domačin Janez Vilman, ki Urbas in Čiklo spremlja že več kot pol stoletja. »Še lani jeseni je bil material višje, plaz se je premaknil za najmanj en meter, v preteklih letih pa se je znal premakniti tudi za več deset metrov,« pravil Vilman, ki je teren ravno nekaj dni prej raziskoval tudi z geologi. Geologi delujejo pod vodstvom dr. Tine Peternel, ki področje Koroške Bele izjemno dobro pozna, saj je v okviru svoje doktorske disertacije raziskovala ravno plazoviti teren nad to vasjo. »Problem Koroške Bele je v tem, da sama vas leži na vršaju, ki je posledica nekega preteklega dogodka.

Andrej Palovšnik iz lokalne civilne iniciative trdi, da se oblasti na področju preventive doslej niso odrezale.

Gre za specifično mešanico kamnin, ki so zelo zdrobljene, v neposredni bližini obeh plazov pa se nahajata dva potoka. To pomeni, da so dane vse okoliščine, da se ob nenapovedanem dogodku, ob naravni nesreči, kot je potres, lahko material odlomi in se vsuje v strugo, se zmeša z vodo in v obliki drobirskega toka krene proti vasi,« pravi Peternelova. Takšen drobirski tok je pred 18 leti zasul tudi Log pod Mangartom, kjer je umrlo sedem ljudi, zasulo je ceste in mostove. Peternelova opozarja, da je ravno Koroška Bela tista slovenska vas, kjer bi se lahko ponovil plaz takšnih razsežnosti, govorili pa bi o katastrofi, saj gre za naselje z razvito infrastrukturo in 2000 prebivalci.

Samoorganizirali so se

Zaskrbljeni nad (ne)ukrepanjem države so domačini, sami sebe kličejo »Blani«, ustanovili civilno iniciativo, ki opozarja na nevarnost pred plazom. »Pred več kot 200 leti je že udaril, zasul je 40 hiš. Takrat je bila to približno polovica vasi,« pravi domačin Andrej Palovšnik, ki opozarja, da bi morale oblasti priskočiti na pomoč pri preventivi, ne pa šele potem, ko je prepozno. Civilna zaščita namreč v Sloveniji dobro deluje, a takrat se lahko štejejo že mrtvi.

Geologinja Tina Peternel, ki opazuje plazova, opozarja, da bi se lahko zgodila večja tragedija od tiste v Logu pod Mangartom.

Občina Jesenice je pred dvema letoma zaradi jeze zaskrbljenih domačinov le uspela pridobiti evropska sredstva, v okviru katerih Ministrstvo RS za okolje in prostor izvaja analizo in kartiranje območja. Končno poročilo bo podano letos, domačin Janez Vilman, ki, kot rečeno, plaz spremlja 50 let, pa ne pričakuje dobrih novic. »Glede na to, kako hitro se oba plazova premikata v zadnjih dveh letih, me resnično skrbi. Čakam na odločitev ministrstva, da nas preselil. Usoda je zdaj v njihovih rokah,« opozarja.

Kriv je tudi človek

Zemeljski plazovi so bili v preteklosti pogosto posledica pretiranega človekovega poseganja v okolje. Geologi so jih pogosteje našteli predvsem tam, kjer so občine nezazidljiva območja spreminjale v zazidljiva, kako hude posledice pa ima lahko igranje z naravo in ignoriranje strokovnjakov, pa še kako dobro vedo le nekaj 100 kilometrov stran od slovenske meje, v sosednji Italiji. Takrat za uničujoče posledice nesreče sicer nihče ni odgovarjal, čeprav država ni upoštevala geologov in domačinov, ki so opozarjali, da je gradnja jezu pod goro Toc, nedaleč od Benetk, zaradi nestabilne geološke sestave neprimerna. Takrat se je del gore podrl v jez, nastal je 250 metrov visok cunami, uničujoči val pa je odplaknil vas Longarone in vzel 2000 življenj. Približno toliko, kot jih danes živi na ogroženi Koroški Beli.

Domačin Janez Vilman je ekipo Drugorazredni popeljal do dveh plazov, ki grozita Koroški Beli. To sta orjaški in speči Urbas ter manjša, a izjemno živahna Čikla. Oba plazova se imenujeta po dveh izvirih, ki se izlivata v potok Bela, ta pa teče skozi središče vasi.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Plaz grozi vaščanom, bojijo se katastrofe appeared first on skandal24.si.